Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.
Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.
Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?
Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«
Kako se lotiti eseja?
Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:
Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.
30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).
V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.
Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)
Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.
Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.
Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem
Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.
Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.
Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?
Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«
Kako se lotiti eseja?
Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:
Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.
30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).
V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.
Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)
Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.
Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.
Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem
Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Potem ko je po stečaju Športnega centra Pohorje kazalo, da bodo žičniške naprave na Pohorju to zimsko sezono obstale, so Štajerci tik pred zdajci našli rešitev. Škarje in platno turistične zimske ponudbe prevzemata občinsko javno podjetje Marprom, ki bo upravljalo žičniški del, in družba Terme Maribor, ki je prevzela hotelski del propadlega Športnega centra Pohorje. O tem, kako bodo rezali smučarsko pogačo te sezone na Pohorju, s čigavim denarjem in za kolikšno ceno ter kaj bodo imeli od nje turistični ponudniki, predvsem pa obiskovalci, podrobneje v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Katarina Klep-Černejšek.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Predlog o uvedbi trošarin na sladke brezalkoholne pijače je vzbudil na eni strani veliko odobravanje splošne javnosti, na drugi pa izrazito nasprotovanje industrije. Posebno mlada generacija zaužije ogromne količine sladkih pijač in s tem pretirano količino sladkorja, ki povzroča debelost, sladkorno bolezen in s tem povezane še druge zdravstvene težave. Kako poguben je lahko takšen davek za industrijo brezalkoholnih pijač, kam bodo usmerili tako pobrani denar in ali bomo s tem res odpravili debelost mladostnikov? O vsem tem v S17 z voditeljico Jernejko Drolec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
3 leta po smrti dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja el Gadafija in razglasitvi demokracije se Libijci namesto z razvojem demokratičnih ustanov in cvetočim naftnim poslovanjem ukvarjajo z razpadanjem države, vladavino oboroženih milic in grožnjo islamističnih skrajnežev. Kaj je šlo narobe? Kateri interesi se križajo v Libiji? In kako nestabilnost v tej severnoafriški državi vpliva na celotno regijo? Več o aktualnih dogodkih v Libiji in njeni okolici v današnjem Studiu ob 17-ih.
Slovenijo je letos prizadelo več poplav, lani vročinski val. Kaj se dogaja z vremenom? So to že škodljive posledice podnebnih sprememb? Slovenija je zaradi svojih zemljepisnih danosti zelo ranljiva in ji skrajni vremenski pojavi povzročajo veliko škode. Po drugi strani pa bistveno premalo vlagamo v ukrepe, ki bi ublažili njihove učinke. V preteklosti smo podcenjevali učinke podnebnih sprememb, ki se verjetno kažejo prav v neobičajnih vremenskih vzorcih.V današnjem studiu ob 17ih z Tomažem Gerdenom.
Reforma študentskega dela je vnovič predmet pogajanj med vlado in Študentsko organizacijo. Po novem bodo dijaki in študenti od svojega neto zaslužka plačevali prispevek za pokojninsko zavarovanje, cena njihovega dela na uro ne bo smela biti nižja od štirih evrov in pol bruto in imeli bodo javno priznane delovne izkušnje. Te rešitve podpirata obe strani; razhajata pa se pri vprašanju, v kolikšni meri obdavčiti študentsko delo, da bo še naprej konkurenčno drugim oblikam dela ali da ne bo še naprej odžiralo rednih zaposlitev mladim. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z Natašo Lang.
Včasih smo imeli poplave na 10 let, potem vsako leto, zdaj se soočamo z več nesrečami na leto. Poplave so sicer normalne za kraško območje, toda te dni se težave stopnjujejo in pojavili so se tudi številni kraški izviri. Kakšne so poplave na Krasu in kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Je krivo preobilno deževje, neočiščeni vodotoki ali preprosto dejstvo, da voda nima več kam, saj v pretirani urbanizaciji ne puščamo prostih poplavnih površin? Bo po poplavah ostala onesnažena zemlja, morda celo podtalnica? O poplavni varnosti v tokratnem studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.
Slovenija že vrsto let izgublja gospodarsko konkurenčnost. Med krivci najdemo vodstva podjetij, zlasti tistih v državni lasti, v katerih svoje interese uveljavlja politika. Obstajajo tudi izjeme, država jih nagrajuje s priznanji za poslovno odličnost. V Evropi po modelih odličnosti deluje približno 30 tisoč organizacij. Zakaj ne bi slovenska vlada podjetij v državni lasti prisilila ali vsaj spodbudila k uporabi načel kakovosti in odličnosti? Začeti bi morala pri Slovenskem državnem holdingu. O upravljanju državnih podjetij, njihovem prestrukturiranju in doseganju višje ravni poslovanja bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Voditeljica Maja Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kritiki Evropske unije trdijo, da članice nimajo več polne suverenosti na številnih področjih. Naše sosede, ki jo najmanj poznamo, Madžarske, ni niti med velikimi niti med starimi članicami. A politika Viktorja Orbana ne kaže na to, da bi madžarskega premiera domnevno pomanjkanje suverenosti pretirano oviralo. Nasprotno, številne poteze so videti prav sporne, Unija pa kot da je brez moči. Kako razumeti sodobno Madžarsko? O tem v Studiu ob 17h z Andrejem Stoparjem na prvem programu.
Med letoma 2008 in 2012 se je v Sloveniji stopnja tveganja revščine otrok povečala za 15 odstotkov, to pomeni, da je v tem obdobju pod prag revščine zdrsnilo še 7 tisoč otrok. Kako preprečiti negativne trende, kako otrokom zagotoviti kakovostno življenje in kako bodo na podobo revščine vplivali dodatni varčevalni ukrepi v državi? O tem in še drugih vprašanjih, povezanih s tem, v današnjem studiu ob 17h.
Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in knjižni jezik, v osnovi pa predstavlja gibanje za prenovo Cerkve, ki ga je v začetku 16. stoletja sprožil Martin Luter. Letos še posebej odmeva 450. obletnica izida Cerkovne ordninge Primoža Trubarja ter 430. obletnica Dalmatinovega prevoda celotnega Svetega pisma. O pomenu protestantizma za slovensko narodno identiteto bo beseda tekla tudi v današnjem Studio ob 17-ih.
Neveljaven email naslov