Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


05.09.2014

Začetek volilne kampanje, lokalna samouprava

Mesec dni pred lokalnimi volitvami se danes začenja uradna volilna kampanja, čeprav so številni občinski veljaki in tisti, ki se želijo povzpeti na županske stolčke, dejavni že nekaj časa. In kako bodo potekala volilna opravila vse do volilne nedelje 5-ega oktobra? O tem in tudi o izzivih, ki čakajo lokalno samoupravo v prihodnjem obdobju, se bomo s strokovnjaki pogovarjali v današnji oddaji Studio ob 17-ih


04.09.2014

Zasedanje NATA

Vrh Severno-atlantske zveze v Walesu bo v senci ukrajinske krize. Zaradi ravnanja Rusije bo NATO prekinil vse sodelovanje s to državo. Najvišji predstavniki držav članic bodo veliko razpravljali še o razmerah v Iraku in Siriji ter o morebitnih ukrepih proti islamskim skrajnežem. Stalna tema takih srečanj pa so tudi širitve te vojaško-politične organizacije in njeno delovanje, predvsem stroški za obrambo.


03.09.2014

DARS - prometna infrastruktura - prihodnje naložbe

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


02.09.2014

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


01.09.2014

Novosti v novem šolskem letu

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


29.08.2014

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.08.2014

Beg možganov

Slovenijo je v zadnjih petih letih menda zapustilo kakih 28 tisoč državljanov. Zdi se, da med temi prednjačijo naši najbolj izobraženi, razgledani, radovedni, sposobni in ambiciozni mladi intelektualci, ki preprosto ne verjamejo, da jim današnja slovenska družba lahko ponudi prave pogoje za poklicno in osebnostno realizacijo. Kaj vse bi bilo treba na Slovenskem spremeniti, da se ta beg možganov ustavi, bomo v Studiu ob 17ih preverjali v pogovoru s samimi predstavniki te odhajajoče generacije.


27.08.2014

Katastrofalno leto za čebelarstvo

V današnjem Studiu ob 17-ih se selimo na kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni. Čebelarji pri nas in po Evropi so to leto označili kot katastrofalno za čebele, pridelek medu je do 80 odstotkov manjši. Kako ogrožena pa je naša kranjska čebela zaradi prepoznega krmljenja in zdrah z zdravljenjem čebel? Vprašanjem čebelarstva bo namenjen tudi naš sejemski Studio ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec in njenimi gosti.


26.08.2014

Prodaja Telekoma

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


25.08.2014

Zasedanje DZ, nov mandatar

V državnem zboru poslanci odločajo o kandidatu za mandatarja Miru Cerarju. Dogajanje bomo spremljali tudi v Studiu ob 17ih. Kakšen je program bodočega predsednika vlade, kaj o njem menijo poslanske skupine koalicije in opozicije, zakaj ga prve podpirajo, druge pa ne, kako bo deloval novi parlament. Veliko več bo znanega po zasedanju (parlamenta), ki ga povzemamo in komentiramo v današnjem Studiu ob 17ih.


22.08.2014

Festivalsko poletje

Zadnje dni avgusta se pri nas končuje tudi festivalsko poletje. Kako so festivali poživili kulturno dogajanje, kakšen je njihov vpliv na lokalno okolje, kako kakovostni so in zakaj so sploh pomembni - o vsem tem v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljem Gregorjem Podlogarjem.


21.08.2014

Geoturizem

Občine na slovenski in avstrijski strani Koroške sodelujejo v projektu Geopark Karavanke. Razteza se na 974-ih kvadratnih kilometrih med 2-tisočakoma Peco in Košuto in je uvrščen v Unescovo Globalno mrežo geoparkov. Kakšni so turistični in naravovarstveni izzivi razvoja tega območja in nasploh geoturizma v Sloveniji - o tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Petro Kos Gnamuš.


20.08.2014

Pokojninsko zavarovanje in položaj kmetov

Kmete še vedno razburja izračunavanje prispevkov za socialno varnost po novem. Letos se je spremenila višina zavarovalne osnove tako, da bodo številne kmetije plačevale višje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kmetje nasprotujejo temu in tej temi je namenjen današnji pogovor na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Socialno-ekonomskemu položaju kmetov in njihovemu pokojninskemu zavarovanju namenjamo tokratni Studio ob 17 z voditeljico Jernejo Drolec.


19.08.2014

Razmere v Iraku

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


18.08.2014

Odvisnost od spleta

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


15.08.2014

200-letnica Marije Pomagaj

Osrednje romarsko svetišče na Brezjah je v poldrugem stoletju obiskalo 15 milijonov ljudi. Romarji prihajajo, pred znamenito milostno podobo Marije Pomagaj s prošnjami za pomoč v bolezni in drugih preizkušnjah, pa tudi z zahvalami. Ob praznovanju 200 letnice Layerjeve Marijine slike bomo spregovorili o zgodovini ter o današnjem pomenu slovenskega narodnega svetišča. Voditelj Peter Frank


14.08.2014

Zelena energija

Uporaba obnovljivih virov energije v Evropi se povečuje, postopen prehod k zeleni energiji zahteva tudi Evropska unija. A proizvajalci energije branijo prevladujoč položaj, med drugim z utemeljitvijo, da je zelena energija predraga in da premalo zadosti našim potrebam. O tem, kako doseči večji delež obnovljivih virov, kako k temu spodbuditi vlagatelje in kaj lahko za to storijo posamezniki, bomo govorili v današnji oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Erno Strniša.


13.08.2014

Kako fleksibilen je trg dela

Zahteve po reformi trga dela so številne, toda kako tehtne so? Delodajalci so prepričani, da naš trg dela ni dovolj prožen, da bi njim morali dati proste roke pri zaposlovanju in odpuščanju. Pa je res tako? Ob tem, da je pri nas vse več prekernih zaposlitev, vedno več mladih brezposelnih in rednih zaposlitev tako rekoč ni več, ne moremo več govoriti o neprožnem trgu dela. Kakšne so torej razmere na trgu dela - o tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.


12.08.2014

Ruske sankcije

Potem ko je Evropska unija pred desetimi dnevi uvedla gospodarske sankcije proti Rusiji, je ta minuli teden odgovorila s povračilnimi ukrepi. Tako je za leto dni prepovedala uvoz živilskih izdelkov: govedine, svinjine in perutnine, sadja in zelenjave, rib, sira, mleka in drugih mlečnih izdelkov. Kako bo ta spirala prepovedi vplivala na slovensko gospodarstvo? Kaj čaka živilskopredelovalno industrijo in ali so ogrožene tudi druge panoge? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Milanom Trobičem.


11.08.2014

Turčija po volitvah

Turški volilci so prvič v zgodovini turške republike neposredno volili predsednika države. Kam se bo v prihodnjem desetletju usmerila država, ki so jo do nedavnega videli kot model demokratične ureditve in vzor tudi za druge države na Bližnjem vzhodu po arabski pomladi? Spirala najnovejšega nasilja v regiji je spremenila tudi razmerja moči - bo ustavila tudi Turčijo na njeni poti vzpenjajoče se regionalne sile? Kakšno vlogo ima pri sklepanju zavezništev Turčije v regiji zagotavljanje njene energetske varnosti, ključne za nadaljnjo rast turškega gospodarstva? Več o tem v Studiu ob 17h. Voditeljica Sandra Brankovič Brecl


Stran 130 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov