Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


03.10.2014

Pred volitvami

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


02.10.2014

Soočenje županskih kandidatov Ljubljane

V današnjem predvolilnem soočenju se bodo pomerili kandidati za župana mesta Ljubljane. Bo med 12-imi kandidati spet najboljši aktualni župan, nad katerim je breme ovadb in obtožnic? Kaj ponujajo županski kandidati? POSNETEK NER 024 Soočenje kandidatov za župana Ljubljane v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.


01.10.2014

Gostimo opozicijo

V današnjem Studiu ob sedemnajstih bomo gostili predstavnike štirih opozicijskih strank. Med drugim bomo skušali izvedeti, kako zelo mavrična opozicija vidi začetek delovanja nove vlade, koliko bo pripravljena pomagati pri izzivih prihodnosti, pa tudi, ali je sodelovanje z vlado kot tudi medsebojno usklajevanje v opoziciji sploh mogoče. O aktualnih političnih vprašanjih z opozicijo in voditeljem Tomažem Celestino


30.09.2014

Soočenje kandidatov za župana: Maribor

V današnjem Studiu ob 17ih se bodo med seboj pomerili županski kandidati MARIBORA


29.09.2014

Predvolilno soočenje - Koper

V današnjem soočenju županskih kandidatov občine Koper se bo med seboj pomerilo vseh 9 kandidatov. Koprčani gredo sicer zaradi ankaranske zgodbe na volitve že po treh letih od zadnjih volitev, volivcev pa je manj, saj bodo v Ankaranu prvič volili svoje vodstvo. Soočenje kandidatov za župana občine Koper v današnjem Studiu ob 17-ih.


26.09.2014

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


25.09.2014

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


24.09.2014

dr. Miro Cerar

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


23.09.2014

Nepremičninski trg, drugo dno

Medtem ko iz držav, ki beležijo okrevanje, prihajajo svarila o vnovičnem pregrevanju nepremičninskega trga, je ta lansko leto v Sloveniji dosegel že drugo dno, ki se razteza tudi v letošnje leto. Cene nepremičnin še naprej upadajo in očitno je nastopil čas pogostejših nakupov, predvsem rabljenih stanovanjskih nepremičnin. Ob klavrni ponudbi povsem novo zgrajenih in cenovno dostopnih stanovanj pa je na trg prišla soseska Brdo, projekt republiškega stanovanjskega sklada. Kakšno je zanimanje za nakup, kakšna so pričakovanja prodajalcev in kupcev na nepremičninskem trgu, kakšna je ponudba stanovanjskih kreditov, ali se v pogostih dražbah nepremičnin skrivajo ne samo priložnosti, pač pa tudi pasti, in kako dostopen je najem? To so vprašanja za goste v Studiu ob 17-ih, voditeljica Maja Derčar.


22.09.2014

Brezposlenost

Brezposlenost se sicer umirja, toda: v Preventu Halogu je prek 400 zaposlenih dobilo odpoved pogodbe o zaposlitvi, v Petrochemu več kot 100. Koliko jih bo ostalo na cesti po zaprtju TETa? Bodo podatki o upadanju brezposelnosti čez nekaj mesecev še tako ugodni, še posebej potem, ko se bodo na Zavod prijavili mladi, ki so končali šolanje? Kaj nas čaka, kaj lahko ponudi Zavod za zaposlovanje, katere programe bo zagnala vlada za oživitev gospodarstva, o tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.


19.09.2014

Pasji boji

Nedavno je policija pozvala vse, ki imajo kakršne koli podatke o pasjih bojih v Sloveniji, da se zglasijo na policiji in pripomorejo k ukrepanju zoper storilce. Slovensko javnost namreč razburjajo govorice o prirejanju pasjih bojev, posebno pozornost pa je pritegnilo nedavno razkritje tako imenovane pasjeborke iz Maribora. Ti boji so prepovedani skorajda po vsem svetu, a ker prinašajo ogromne zaslužke, so na moč zanimivi za kriminalne združbe. Strokovnjaki ocenjujejo, da pri njih po vsem svetu sodeluje na 100-tisoče ljudi. Kaj so do zdaj storile pristojne službe, da bi odkrile in preprečile morebitne pasje boje pri nas? Ne nazadnje – kdo lahko zaščiti zlorabljene in mučene pse? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Bogatajem.


18.09.2014

Nova ministrska ekipa

V današnjem Studiu ob 17ih se selimo v državni zbor, kjer bodo poslanci potrjevali novo vladno ekipo 16-ih ministrov. Kako bodo popeljali državo iz krize in spodbudili gospodarske tokove; kakšna sta nova vlada in njen program, kakšna so pričakovanja - o vsem tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Jereb Brankovič.


17.09.2014

Poplavna varnost

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


16.09.2014

Škotska pred referendumom

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


15.09.2014

Epidemija demence

Smo v Sloveniji pripravljeni na naraščanje števila primerov demence? Zdaj je pri nas že več kot 30 tisoč bolnikov s to napredujočo in za zdaj neozdravljivo boleznijo, ki ne prizadene le bolnikov, temveč postavi na glavo tudi življenje njihovih svojcev. Demografske spremembe v prihodnosti ne govorijo v prid tej bolezni, saj se število starejših, ki zbolijo največkrat, ves čas povečuje. Do leta 2050 naj bi se njihovo število povečalo kar trikratno. Znamo prepoznati demenco, se spopasti z njo ter pravočasno ukrepati za pomoč obolelim ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Lucijo Fatur.


12.09.2014

Razmere v obrtni dejavnosti

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


11.09.2014

Županski kandidati v predvolilni boj

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


10.09.2014

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


09.09.2014

Kdo so novi ministri

Ministrska ekipa je znana in koalicijska pogodba podpisana. V današnjem Studiu ob 17ih bomo predstavili kandidate za ministre; povedali, kakšne so koalicijske zaveze, in z gosti debatirali o tem, kaj lahko pričakujemo od nove vlade, ki bo prisegla prihodnji teden. V Studiu ob 17ih s Tomažem Celestino.


08.09.2014

Padec konkurenčnosti

Slovenija še naprej pada na svetovnih lestvicah. Na lestvici globalne konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavlja Svetovni gospodarski forum, je letos izgubila še osem mest in med 144-imi državami zasedla 70-o mesto. Razlogi za padec so tokrat najbolj težaven dostop do virov financiranja, neučinkovita državna birokracija, visoki davki, omejujoča ureditev trga dela in korupcija. Kaj so razlogi za – sodeč po tej raziskavi – vse slabšo konkurenčnost gospodarstva in kateri so najpomembnejši izzivi, ki politiko in gospodarstvo čakajo na tem področju, se bomo pogovarjali v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Simeono Rogelj.


Stran 129 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov