Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


11.08.2016

Požari na Kraškem robu

Gašenje na Kraškem robu je bilo zelo zahtevno za sodelujoče gasilce. Več kot tisoč se jih je tri dni spopadalo z ognjenimi zublji, ki jih je zanetil vlak med Koprom in Divačo. Ni se zgodilo prvič – od tod opozorila Slovenskim železnicam k ukrepanju. Kmetje so ostali brez paše za živino, gozdovi se bodo obnavljali več deset let, gasilci pa so tako ali drugače ves čas v pripravljenosti. O problemu požarov na Kraškem robu Tjaša Škamperle v Studiu ob 17ih.


10.08.2016

Prepoved telesnega kaznovanja otrok

»Tudi jaz sem jih kdaj dobil okrog ušes, pa sem povsem normalen,« je eden od najpogostejših odzivov na prepoved telesnega kaznovanja otrok. Slovenska statistika je temu primerna: vsak četrti otrok je žrtev nasilja v družini. Da številni odrasli še vedno ne ločijo med močjo in pravico ter da je telesno kaznovanje otrok nedopustno, opozarja tudi Svet Evrope. Zakaj se je tako težko odpovedati pretepanju otrok in nasilnemu vzgojnemu vzorcu? Odgovor v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.


09.08.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


08.08.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


05.08.2016

Kaninska žičnica

Tri leta in pol po nesreči na Kaninu se obnova najvišjega visokogorskega smučišča pri nas končuje. Če bi se popravila lotili takoj, bi po takratnih ocenah stalo od 50 do 100 tisoč evrov, tako pa bo obnova dosegla skoraj 6 milijonov evrov občinskih, državnih in evropskih sredstev. V tem času se je pokazalo, kako pomemben je Kanin za dolino in bovški turizem, ki je sicer lani kljub neobratovanju smučišča dosegel rekordne rezultate. O obnovi, ozadjih in načrtih za prihodnost v Studiu ob 17h z voditeljico Marišo Bizjak.


04.08.2016

Študentsko delo

V času počitnic in dopustov je še bolj kot sicer aktualno delo dijakov in študentov. Ti iščejo možnosti za zaslužek, delodajalci pa z njimi nadomestijo delavce, odsotne zaradi letnih dopustov. Kakšno je povpraševanje po tej vrsti dela? Kakšne obveznosti in pravice imajo študentje in kakšno vlogo ima delovni inšpektorat? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.


03.08.2016

Kolesarski turizem

Ljubiteljsko kolesarjenje je vse bolj priljubljeno, številni pa kolesarjenju namenijo tudi dopust. Občine, regionalne agencije in turistične organizacije si skupaj z Direkcijo za infrastrukturo prizadevajo za ureditev novih kolesarskih povezav. Številni projekti so pripravljeni, denarja za graditev pa ni dovolj. Država je v zadnjih letih zgradila dobrih 45 kilometrov kolesarskih povezav. Katere še načrtuje, s katerimi težavami se pri tem srečuje? Kako pomembno je označevanje kolesarskih povezav, za kaj si prizadevajo v Kolesarski mreži Slovenije? Je kolesar tudi pri nas že pravi gost in kako kolesarjenje dopolnjuje turistično ponudbo? O vsem tem v Studiu ob 17-ih.


02.08.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


01.08.2016

Lekarniška dejavnost

Vlada je minuli teden potrdila predlog zakona o lekarniški dejavnosti in s tem prvič po 24. letih posodablja to področje. Novosti: farmacevti, ki bodo po novem morali pridobiti licenco, bodo po naročilu zdravnika pregledali terapijo tistih bolnikov, ki prejemajo več kot 5 zdravil, prepovedano bo oglaševanje lekarniške dejavnosti, izdajanje kartic zvestobe in dajanje popustov – vse z namenom omejitve prekomerne porabe zdravil. Bistven del presežka bodo lekarne morale vrniti v dejavnost, preostalo pa bodo še vedno lahko pobrale občine. Omejeno bo trajanje koncesij, dostopnost pa se bo povečala, saj se bo lahko ustanovilo novih 25 lekarn.


29.07.2016

Pred obiskom Vladimirja Putina

Sobotni obisk ruskega predsednika v Sloveniji bo predvsem pietetne narave. Vladimir Putin bo sodeloval na komemoraciji ob stoti obletnici kapelice, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki pod Vršičem, nato pa bo odkril spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom v obeh svetovnih vojnah na ljubljanskih Žalah. Obisk bo priložnost tudi za neformalno izmenjavo mnenj s slovenskim političnim vrhom. Zaradi ruske vloge v ukrajinski krizi še vedno veljajo sankcije Evropske unije proti Rusiji. Odnosi zahodnih držav, še posebej ZDA, in Rusije so zelo težavni, čeprav z Rusijo sodelujejo v boju proti terorizmu.


28.07.2016

Pred olimpijskimi igrami v Braziliji

V Studiu ob 17h se bomo lotili predolimpijskih tem, ki najbolj vznemirjajo športno javnost pred začetkom tekmovanj v Riu: izključevanja ruskih športnikov, grozeče nevarnosti zike in preverjanja morebitnih zlorab prepovedanih poživil. Besedo bomo dali tudi slovenskim športnikom, ki odhajajo polni želja in nam bodo zaupali svoje cilje. Voditelj bo Franci Pavšer.


27.07.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


26.07.2016

Strelski napadi

Evropo pretresa napad za napadom. Napadalec je v zadnjem obdobju tako imenovani samotni volk, ki ne pripada nobeni mreži. Prav zato napadi niso predvidljivi in jih ni mogoče preprečiti s še tako ostrimi varnostnimi ukrepi. V javnosti se pojavljajo vprašanja o razlogih za ta ekstremna dejanja, kako jih preprečiti in v kolikšni meri gre za novo evropsko družbeno realnost. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.


25.07.2016

Smrtna kazen

Med skrb vzbujajočimi ukrepi, ki jih je po neuspešnem državnem udaru v Turčiji napovedal predsednik Erdogan, je tudi vnovična uvedba smrtne kazni. To obliko kaznovanja v Evropi danes pozna samo močno avtoritarna Belorusija – a motil bi se, kdor bi mislil, da je civilizacijski napredek smrtno kazen poslal na smetišče zgodovine. Kar 60 odstotkov svetovnega prebivalstva namreč živi v okolju, v katerem si država jemlje pravico razpolagati s človeškim življenjem. Bo torej 21-to stoletje smrtno kazen vrnilo med žive? In zakaj bi to predstavljalo le še eno znamenje več, da od dediščine humanistične, razsvetljene Evrope kaj kmalu ne bo ostalo ničesar več? Preverjamo v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih z voditeljem Goranom Deklevo.


22.07.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


21.07.2016

Seksizem

Neenakost spolov, neenake možnosti, seksizem, spolno nadlegovanje … Nedavna afera, povezana z Evaldom Flisarjem, je le ena od številnih zgodb, ki sicer nikoli ne bodo odmevale v javnosti. Naša družba je namreč prežeta s takšnim delovanjem, in to na najrazličnejših področjih: v kulturi, politiki, akademskih krogih, v javni in zasebni sferi. Žrtve običajno molčijo, zato je prav, da o tem spregovorimo. Tokrat v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.


20.07.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


19.07.2016

Izbris obveznic – odločitev ustavnega sodišča

Evropsko sodišče je sporočilo, ali je bil izbris imetnikov podrejenih obveznic v Sloveniji pred skoraj tremi leti upravičen. To bo podlaga za dokončno odločitev slovenskega ustavnega sodišča o zakonitosti izbrisa. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z gosti skušali odgovoriti na vprašanje, kdo bo plačal morebiti dobljene tožbe »izbrisancev«, vredne več kot pol milijarde evrov, zakaj je Slovenija edina evropska država, ki je morala v okviru bančne sanacije izbrisati ves podrejeni dolg v bankah in koga je zgodba najbolj prizadela. Voditeljica Urška Jereb Brankovič.


18.07.2016

Turčija po poizkusu državnega udara

Po spodletelem poskusu vojaškega prevrata v Turčiji se razmere v tej 80-milijonski muslimanski državi, ki povezuje Bližnji vzhod in Evropo, umirjajo. A kot se je razkrilo, je turški predsednik Redžep Tajip Erdogan dogodke izrabil za obsežne čistke v vojski in sodstvu ter utrditev svojega položaja. O razmerah v Turčiji, eni od ključnih držav za geostrateška ravnovesja v regiji, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h. Voditeljica bo Sandra Brankovič.


15.07.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


Stran 105 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov