Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah.
Splošno razočaranje nad politiko
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi:
»Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi?
Od šole do praznih besed politikov
Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.
Razočaranje nad politiko
Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«
Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Volilna udeležba pada v vseh generacijah
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.
Od šole do modernejših načinov komuniciranja
Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.
Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih. Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«
V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«
Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe
Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«
NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice
Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«
Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah.
Splošno razočaranje nad politiko
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi:
»Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi?
Od šole do praznih besed politikov
Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.
Razočaranje nad politiko
Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«
Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Volilna udeležba pada v vseh generacijah
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.
Od šole do modernejših načinov komuniciranja
Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.
Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih. Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«
V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«
Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe
Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«
NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice
Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«
Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.
V vseh vinorodnih deželah Slovenije se bo ta konec tedna končala letošnja redna trgatev. Na trsih bo ostalo le še grozdje za posebna predikatna vina. Tisti, ki niso imeli težav s točo in pozebo, se veselijo dobrega in obilnega letnika. To je ob starih zalogah povzročilo nizke odkupne cene, ki ne pokrijejo stroškov pridelave grozdja. Tako so na vzhodu Slovenije že vskočili avstrijski vinarji z višjimi cenami. Več o letošnji trgatvi v Studiu ob 17ih Jože Žura z gosti.
Družba za upravljanje terjatev bank je začela težko pričakovane prodajne dejavnosti stanovanj v Kopru in Ljubljani. Nokturno je na prodaj, številni pa se jezijo, ker so pričakovali nižje cene. Celovški dvori bodo na trgu prihodnji teden. Kakšna pa je preostala ponudba stanovanj? Po dolgotrajnem mrtvilu se nepremičninski trg končno oživlja, celo tako, da se vrstijo nakupi stanovanj kot finančne naložbe. Podrobno o nepremičninskem trgu z gosti in voditeljico Majo Derčar v Studiu ob 17-ih.
Zaradi gospodarskega okrevanja je manj sicer običajnega proračunskega hrupa. Po pravilu bodo vsa ministrstva dobila več denarja, vlada pa je za prednostna področja določila varnost, naložbe v infrastrukturo, znanost in zdravje. Z uvodno predstavitvijo proračunskih dokumentov se začenja skoraj dva meseca trajajoče potrjevanje proračunov. Kaj se skriva za devetimi milijardami in pol proračunske porabe, boste izvedeli v Studiu ob 17-ih z gosti. Voditeljica bo Zdenka Bakalar.
Lokalne volitve v Bosni in Hercegovini so pokazale stopnjevanje napetosti na narodnostni podlagi. Tako so volilci v Republiki Srbski podprli politiko osamosvajanja, ki jo pooseblja Milorad Dodik, osrednje oblasti v Sarajevu pa upajo, da bo evropska politika vendarle združila prizadevanja tako bošnjaških kot srbskih in hrvaških politikov. O tem, kako realna je ta možnost, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Madžari so včeraj na referendumu kot prvi v Evropski uniji glasovali o begunskih kvotah, ki jih je določil Bruselj. Pod vplivom agresivne in negativne protimigrantske kampanje desničarskega premierja Viktorja Orbana sta se med Madžari okrepila strah ter odpor do migrantov in beguncev. Kako pa bo rezultat referenduma vplival na druge države članice Unije in kakšne bodo posledice za migrantsko politiko v Evropi? Z voditeljico Sandro Brankovič.
Turno kolesarstvo je pri nas vse bolj priljubljeno, kar so spoznali tudi pri Planinski zvezi Slovenije. Na Slovenski turno-kolesarski poti, dolgi tisoč 800 kilometrov, kolesar z vzponi premaga 50 tisoč metrov višinske razlike, spoznava naravo, planinsko in narodopisno zgodovino ter na novo odkriva planinski svet. Slovenska turno-kolesarska pot je pomemben del trajnostnega turizma, kolesarji pa na 109-ih točkah z žigom dokazujejo svoj obisk - tudi v Mihelčičevem domu na Govejku, od koder bo v živo potekal Studio ob sedemnajstih, povezan s turnim kolesarstvom, izzivi in priložnostmi. Voditeljica Aljana Jocif.
Pomočnice vzgojiteljic že dlje časa opozarjajo, da je njihovo delo prenizko vrednoteno in da je država pozabila na njihov karierni in profesionalni razvoj. S protestom pred vlado zahtevajo takojšnja pogajanja in dogovor o zvišanju svojih plač. V Studiu ob 17-ih bomo zato govorili o položaju pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic, o njihovem delu in odgovornosti, pa tudi o tem, kaj je poslanstvo vrtcev in strokovnega kadra v njem, zakaj je zgodnje otroštvo tako pomembno za razvoj otroka ter zakaj ni vseeno, komu zaupamo otroka, ko ga oddamo v vrtec.
Kaj prinaša mala davčna reforma, ki jo je včeraj sprejel državni zbor? Kakšne bodo spremembe dohodnine in davka od dobička podjetij? Zaradi spremembe dohodninske lestvice bodo višje plače manj obremenjene z dohodnino. Izpad dohodnine v proračunu pa bodo nadomestili z višjim davkom od dobička in tudi bolj učinkovitim pobiranjem davkov. Kako bo torej po novem letu z obdavčitvijo plač in dobička, o tem v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Zdenko Bakalar.
Pred jutrišnjim začetkom Festivala za tretje življenjsko obdobje bomo v Studiu ob 17ih govorili o pomenu ohranjanja dragocenih izkušenj starejših za trg dela in širšo družbo ter o prenašanju teh izkušenj na mlajše generacije. Zanimal nas bo prehod iz delovno aktivne dobe v upokojitev ter katere možnosti se odprejo starejšim, ko končajo poklicno kariero. Prispevke s terena in razmišljanja gostov bo usklajevala voditeljica Urška Valjavec.
Da znanje tujih jezikov bogati in usposablja, se načelno strinjajo vsi, vprašanje pa je, kako doseči večjezičnost. Na osnovnih šolah razmere pri poučevanju drugega tujega jezika niso urejene, opozarjajo starši, učitelji in ravnatelji. Med učenci so velike razlike v zainteresiranosti in zmožnostih učenja. Samo znanje angleškega jezika nas tudi še ne naredi za večjezično družbo. Večji delež tujih jezikov na račun drugih šolskih predmetov pa verjetno ne pride v poštev. Kako torej do večjezičnosti, v Studiu ob 17h ob evropskem dnevu jezikov z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Poletna turistična sezona v Posočju se končuje. Več kot polovico prenočitev tam ustvarijo julija in avgusta, zato želijo goste zadržati tudi jeseni z različnimi dogodki, kot je nedavni bovški maraton, ki so ga oživili po več kot treh desetletjih. V dolino Soče privablja največ turistov prav šport. Na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem so lani našteli rekordnih 420 tisoč prenočitev, letos si obetajo še boljše rezultate. O priložnostih doline Soče in izzivih pred tamkajšnjimi turističnimi delavci v današnjem Studiu ob 17h z Marišo Bizjak.
Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že več tisočletij. Nova znanstvena spoznanja pa jim šele v zadnjem obdobju utirajo pot tudi v uradno medicino. Tako pri nas minevata dve leti, odkar je uporaba snovi iz konoplje dovoljena za medicinske namene. Zdravniki z njo pomagajo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo in rakavimi obolenji. Zdaj pa je nastopil čas za korak naprej. O tem, kaj predlaga stroka in kakšne so želje ter tudi zahteve bolnikov in civilne družbe v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Iztokom Koncem.
Imenovanje nove finančne ministrice Mateje Vraničar Erman danes v državnem zboru ni pod vprašajem, saj ima zagotovljenih dovolj koalicijskih glasov. Njen prvi preizkus bo sprejemanje državnega proračuna za prihodnji dve leti in nekaterih davčnih zakonov. Neposreden vpliv bo imela na pomembne odločitve, povezane z reformami (z zdravstveno na čelu), pogajanji, plačami javnih uslužbencev. Kaj lahko pričakujemo, če kaj, na polovici mandata te vlade, ko stranke vse bolj pogledujejo proti volilnem letu 2018? O tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Zdenko Bakalar.
Danes v Studiu ob 17ih interpelacija zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Očitajo mu oviranje poti do graditve drugega tira, med drugim ga sumijo nezakonitega vplivanja na nadzornike Luke Koper in Darsa. Krivijo ga za neuspešno delo v zvezi z infrastrukturo, zlasti glede posodobitve železniške proge Pragersko-Hodoš. Kako bo o neutemeljenosti očitkov prepričal poslanke in poslance, čeprav njegova politična usoda ni negotova, saj je v rokah trdne koalicije? Voditeljica bo Alenka Terlep.
Del odgovornosti za slab položaj arhitekture nosi država s svojimi ustanovami. Zato ministrstvo za kulturo pripravlja temeljni dokument za odgovorno urejanje prostora v prihodnosti. Uredil naj bi razmerja med snovalci in uporabniki po načelih kakovostne arhitekture, pametnega razvoja, trajnostne rasti in vključevanja arhitekture v vse plasti zasebnega in družbenega delovanja. Več s strokovnjaki s tega področja v Studiu ob 17h z voditeljico Petro Tanko.
Sprememba navad nakupovanja in graditev nakupovalnih centrov zunaj mestnih središč sta v številnih mestnih jedrih povzročili zaton trgovskih dejavnosti in drugih oblik podjetništva. Da bi oživili mestna središča, tja pripeljali podjetnike, obiskovalcem pa ponudili razlog za obisk, v Sloveniji poteka projekt upravljanja mestnih središč. Kako torej ljudi privabiti nazaj v mesta, podjetnikom pa dati priložnost za zaslužek? Kaj lahko pri tem naredijo občine, kaj država in kako se odzivajo kupci? O tem v današnjem Studiu ob 17h z mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Voditelj Danijel Poslek.
Slovenija je danes proti sosednji Hrvaški vložila tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, in sicer zaradi kršitev pravic Ljubljanske banke Zagreb. Po prepričanju naše države so namreč hrvaške oblasti kršile Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker so njene sodne in izvršilne veje oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem Ljubljanski banki v zadnjih 25-ih letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. Slovenija v tožbi zahteva tudi najmanj 360 milijonov evrov odškodnine. Več o vzrokih, posledicah in možnih scenarijih v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.
Aleksander Čeferin je prepričljivo premagal tekmeca, Nizozemca Michaela Van Praaga, in postal sedmi predsednik Evropske nogometne zveze. Po izvolitvi je vnovič poudaril prizadevanja, da bi pri vodenju močne in vplivne organizacije z dve milijardi evrov prihodkov na leto prevladovali enotnost, ravnovesje in dialog. Kakšni so prvi odzivi, kakšna pričakovanja in ne nazadnje, kaj prinaša tak ugleden položaj v evropskem nogometu? O vsem tem z gosti in z neposrednim oglašanjem iz Aten v današnjem Studiu ob 17h.
Napadi podlubnikov v gozdovih ne pojenjajo, še več, zaradi toplih jesenskih dnevov se pojavljajo nova žarišča. Gozdarji so letos posekali že več kot milijon kubičnih metrov napadenega lesa, pri odkrivanju lubadarja naj bi v kratkem pomagala tudi brezpilotna letala. Zakaj sanacijski ukrepi ne dohajajo hitrosti širjenja lubadarjev? Kolikšna je škoda, tako gospodarska kot ekološka? Kako bodo obnovili ogolele površine? Smo pripravljeni na nove bolezni in škodljivce, ki prihajajo zaradi klimatskih sprememb in globalizacije trgovine z lesom? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Pravijo, da je lubadar, ki je pred dobrima dvema letoma napadel postojnske in ostale notranjske gozdove, od tam pa se kot požar širi čez vso Slovenijo in napada tudi višje ležeče smrekove gozdove, kot smo bili vajeni, še hujša naravna katastrofa, kot je bil žledolom. Sabrina Mulec se je pogovarjala s Postojnčanom Petrom Burgerjem, lastnikom gozdov, ki je celo svojo poklicno kariero posvetil gozdarjenju, zato ga dogajanje v slovenskih gozdovih še toliko bolj vznemirja. Do pristojnih služb je izredno kritičen in pravi, da se odgovorni v zadnjih treh letih resnično ne morejo pohvaliti s svojimi dejanji.
Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je največ glasov dobila Hrvaška demokratična skupnost, ki pa vlade tudi tokrat ne bo mogla sestaviti sama. Socialdemokrati so – v veliki meri zaradi izjav njihovega predsednika Zorana Milanovića – poraženci volitev. Kampanjo je med drugim zaznamovala ostra retorika na račun Srbije in Bosne in Hercegovine, Slovenija tokrat ni bila tema. O Hrvaški bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.
Neveljaven email naslov