Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.