Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah.
Splošno razočaranje nad politiko
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi:
»Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi?
Od šole do praznih besed politikov
Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.
Razočaranje nad politiko
Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«
Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Volilna udeležba pada v vseh generacijah
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.
Od šole do modernejših načinov komuniciranja
Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.
Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih. Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«
V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«
Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe
Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«
NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice
Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«
Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah.
Splošno razočaranje nad politiko
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi:
»Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi?
Od šole do praznih besed politikov
Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.
Razočaranje nad politiko
Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«
Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Volilna udeležba pada v vseh generacijah
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.
Od šole do modernejših načinov komuniciranja
Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.
Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih. Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«
V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«
Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe
Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«
NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice
Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«
Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.
V kakšnem stanju je svetovno gospodarstvo? Letošnji kazalci obetajo izboljšanje. Ali lahko napovedi o protekcionističnih ukrepih ameriškega predsednika ogrozijo približno 3,5-odstotno rast svetovnega gospodarstva? Kakšen bo vpliv ločitvenih pogajanj med Evropsko unijo in Veliko Britanijo? Tudi o tem v Studiu ob 17h dan pred srečanjem voditeljev sedmih najbolj razvitih držav.
V današnjem Studiu ob 17-ih bomo preverjali, kaj je dosegel Sindikat delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije po trimesečnih pogajanjih z vodstvom. Ali sklenjeni dogovor odpravlja nemogoče delovne pogoje, nepravilnosti in tudi neustrezna plačila za opravljeno delo, na katera so zaposleni opozorili že v začetku leta in zagrozili s stavko. Se bo z dogovorjenim strinjal tudi drugi sindikat, KS 90, ki mu je vodstvo odreklo reprezentativnost in se bodo razmere končno umirile, na Pošti pa prevladalo bolj pozitivno delovno okolje? Z gosti in Bredo Čepe.
Kakšni so podatki o onesnaženosti, ki je posledica požara v tovarni Kemis? Potok Tojnica je mrtev, še huje – tempirana bomba. Kaj pomenijo presežene vrednosti nevarnih snovi od nikla in kobalta do živega srebra in kakšne so dolgoročne posledice izpusta snovi, ki ne bodo kar izginile? Prebivalcem bomo odgovorili na vprašanja, kaj je z vrtninami in kam z njimi, pa z zemljinami, pašo in češnjami, ki bodo letos ostale na drevesih. Ne nazadnje: ali Kemis kot stalna grožnja ostaja?
Naša država je ena od članic Evropske unije, ki bodo imele po letu 2021 nadpovprečen delež prebivalcev, starejših od 65 let. Katere spremembe so nujne? Je rešitev nova pokojninska reforma? Brez sodelovanja vseh rodov bo sožitje pod velikim vprašajem. Poglede civilne družbe, stroke in politike bomo predstavili v tokratni oddaji. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Koncert razvpitega hrvaškega glasbenika Thompsona, ki odkrito simpatizira z ustaštvom, je po odločitvi upravne enote Maribor odpovedan. Je bila s tem kršena pravica do svobode govora ali smo se zavarovali pred sovražnim govorom?
Ob tednu ljubiteljske kulture bo govor o tem, kako ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo prinaša večjo kakovost življenja, družabnost in spletanje vezi ali predstavlja izhodiščni prostor, ki se širi v poklicno dejavnost, hkrati pa ljubiteljski množici omogoča dostop do kulturnih dobrin. Gostje oddaje Studia ob 17-ih bodo vodje programov, mentorji in večletni ljubiteljski ustvarjalci.
Avtomobilski gigant Magna trka na slovenska vrata, država in občina Hoče-Slivnica pa hitita s pripravo vsega potrebnega za začetek izvedbe. O vplivu tovarne na okolje in življenje ljudi v Hočah in okolici bomo govorili z gosti iz občin, civilne pobude in organizacije, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem Slovenije. Obšli ne bomo niti napovedanega krčenja Rogoškega gozda. Voditelj Studia ob 17ih bo Aleks Horvat.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Izsiljevalski virus WannaCry je konec tedna prizadel več kot 200 tisoč tarč v več kot 150-ih državah, tudi v Sloveniji. Strokovnjaki danes pričakujejo nov val okužb, saj bodo številni prižgali svoje službene računalnike. Tarče so sicer računalniki z neposodobljenim operacijskim sistemom Windows. Kako je mogoče, da številna podjetja, bolnišnice, trgovske družbe in celo nekatere vladne ustanove ne posodabljajo programske opreme? Kako ranljivi so sicer operacijski sistemi? Kaj svetujejo kibernetski strokovnjaki? Kako se bomo v svetu povezanih naprav zaščitili pred takšnimi napadi? Odgovori v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.
Filozof Mladen Dolar je že pred dnevi zapisal, da se mu zdi ponavljajoče se uvrščanje Bartolovega Alamuta med obvezno maturitetno branje škandal; Inštitut za javno zdravje je opozoril, da je naslov maturitetnega eseja “Samomor kot izhod iz družbenega kolesja” z javnozdravstvenega vidika neprimeren. Gostje v Studiu ob 17-ih bodo zato razmišljali o izbiri maturitetnega dela, branju dijakov, kaj je kanon, zakaj je dragocen in kako ga sprejemajo mladi. Voditelj bo Marko Golja.
Demenca je danes kot epidemija, saj se število bolnikov zaradi staranja prebivalstva močno povečuje, bolezen pa spremlja velika stiska svojcev. Odkrijejo jo pozno, zato je tudi zdravljenje manj učinkovito. O problematiki te bolezni in novem raziskovalno-presejalnem projektu zgodnjega odkrivanja demence Adam v današnjem Studiu ob 17-ih s strokovnjaki in voditeljico Lucijo Fatur.
Učenci šestih in devetih razredov so preverili svoje znanje na nacionalnem preverjanju znanja. Prihodnjo pomlad to najverjetneje čaka še učence tretjih razredov. Zakaj tudi njih? Kako je s tem v tujini? O smiselnosti nacionalnega preverjanja znanja bodo v Studiu ob 17-ih na Prvem govorili strokovnjaki za šolstvo, predstavniki staršev in učiteljev.
Deveti maj je tudi praznik mesta Ljubljana. Na ta dan se običajno spomnimo na prehojeno pot in sklenemo zaveze za prihodnje. Bo Ljubljana v tem letu res eno samo gradbišče, bomo kmalu dobili avtobusno postajo, kaj bo z nedokončanimi objekti? Kako pomembna je prestolnica pri oblikovanju državne politike? O tem in še čem bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Francois Hollande odhaja iz Elizejske palače. Ob kritikah na račun vodenja države ni vnovič kandidiral, s svojim delom prav tako ni uspel tlakovati poti do predsedniškega položaja kandidatu iz vrst socialistov. A z aferami Francoisa Fillona je pogorela tudi kandidatura druge najmočnejše uveljavljene stranke, republikanske. Francozom, ki so enotni, da je treba najti odgovore na izzive varnosti, gospodarstva, priseljevanja, globalizacije in na novo izoblikovati mednarodno vlogo Francije, je v novi etapi super-volilnega evropskega leta tako ostala izbira povsem nasprotujočih si pristopov k tem izzivom. Poosebljata jih voditeljica radikalne Nacionalne fronte Marine Le Pen in neodvisni sredinski Emmanuel Macron. O Franciji po predsedniških volitvah v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Luka Robida.
Medtem ko več kot 700 milijonov ljudi po svetu nima dostopa do pitne vode, se pri nas na srečo z vodo, ki priteče iz pipe, še lahko brez skrbi odžejamo. Kdaj je pitna voda zdravstveno ustrezna? Kdo mora vodo nadzirati in kako to počnejo? Kateri so največji onesnaževalci pitne vode in kakšno vodo pijejo v Podravju, ki velja za eno naših večjih kmetijskih območij, boste izvedeli v Studiu ob 17-ih. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.
Kakšen je dejanski politični program predsednika Združenih držav Donalda Trumpa? Kako hoče spremeniti ameriško družbo in razmerja sil v svetovni politiki? Katere cilje dejansko zasleduje njegova administracija? Ali je Trump, ki se je na predvolilnih shodih v glavnem ogibal preveč konkretnih predlogov in svoje volivce nagovarjal predvsem z načelnimi obljubami o tem, kako bo Združenim državam povrnil nekdanjo moč, že razkril svoje karte in pokazal, katere politične rešitve bo dejansko zasledoval?
Najprej uganka: kolikokrat v dobrih dvajsetih letih so slovenski dijaki pisali maturitetni esej iz materinščine o literarnem delu slovenske avtorice? Pravilen odgovor je: niti enkrat. Zato bo tokratni Studio ob 17-ih namenjen mestu slovenskih književnic v učnem programu in na maturi. Ali bosta prišla predstavnika Državnega izpitnega centra in Zavoda za šolstvo, še ni jasno. Oddaja zagotovo bo. Voditelj Marko Golja.
Smo pred vrati revolucije, o kateri ne vemo nič? Roboti in druga umetna inteligenca utegnejo v nekaj letih zavzeti storitvene dejavnosti. Bomo ljudje kot delavci kmalu povsem odveč? O tem v Studiu ob 17ih.
Nekoč praznik delavk in delavcev, 1. maj, je danes praznik z negativnim prizvokom. Zloraba dela se dogaja na vseh delovnih področjih. Prekarni delavci se med drugim srečujejo z nerednimi plačili, izkoriščanjem in šibko socialno ureditvijo življenja. Kot kaže, se problematika le širi in poglablja, kapitalistični zublji pa ob tem radikalno načenjajo vse posameznikove pravice do dostojnega življenja. O tem bomo govorili z gosti v tokratnem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Simona Kopinšek.
Število ladij, ki pristajajo na potniškem terminalu v Kopru, se iz leta v leto povečuje. Letošnja sezona se je že začela konec februarja, končala pa se bo v prvi polovici novembra. Letos bo k nam po morski poti prišlo 70 ladij in približno 75 tisoč potnikov. Oddajo bodo sooblikovali vodja potniškega terminala v Luki Koper Bojan Babič, Jana Tolja iz Mestne občine Koper in Janez Maček iz pomorsko-turistične agencije Atlas Ekspress. Voditelj bo Lado Bandelj.
Neveljaven email naslov