Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


14.11.2017

Zakon o dolgotrajni oskrbi

Po več kot desetih letih čakanja in priprav je v javno razpravo vendarle dan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Smo ena od najhitreje starajočih se družb v Evropi in sistemska ureditev je nujna. Ni potrebno, da so starejši breme družbe. Kaj zakon prinaša uporabnikom, bodo v oskrbo na domu vključeni vsi, kako bo s financami? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.


13.11.2017

Imamo novega predsednika države

Kaj je prvo sporočilo novega predsednika države? Kako vidi prihodnost Slovenije? V Studiu ob 17-ih, v katerem bomo z gosti komentirali izid volitev, tudi o tem, ali je izvolitev presenečenje in o volilni udeležbi. V pogovoru se bomo prav tako dotaknili spomladanskih državnozborskih volitev. Voditeljica bo Alenka Terlep.


10.11.2017

Globalni upor žensk proti spolnemu nadlegovanju

Svetovno javnost iz dneva v dan pretresajo nove izpovedi o spolnih zlorabah na različnih področjih javnega življenja. Potem ko so javno spregovorile holivudske igralke, so se jim pridružile evropske poslanke, Francozinje zahtevajo spremembe zakonodaje, poleg avstrijskega poslanca je odstopila kopica britanskih politikov, pred spolnimi zlorabami niso imuni niti v Združenih narodih. Kakšne so razsežnosti in kaj sploh je spolno nasilje, v Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.


10.11.2017

Globalni upor žensk proti spolnemu nadlegovanju

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


09.11.2017

Predvolilno soočenje

Borut Pahor ali Marjan Šarec? Kdo bo novi predsednik republike? Kdo je bolj prepričljiv, kdo ima močnejše argumente in kdo bolj jasne odgovore? Zadnje radijsko soočenje danes ob 17-ih na Prvem. Voditelja bosta Nika Benedik in Tomaž Celestina. Povežite se z nami tudi na družbenih omrežjih.


08.11.2017

Neprebojnega jopiča za kiber napad še ni

Ko je pred 13 leti heker Sensei za nekaj dni onemogočil dostop do interneta praktično vsem uporabnikom v Sloveniji, je bila to le nevšečnost, marsikdo tega sploh ni opazil. Že nekaj ur brez interneta bi danes pomenil razpad sistema. Neprekinjeno delovanje kritične infrastrukture je ključno, pa tudi varovanje osebnih podatkov, varnost finančnih transakcij, zasebnost komunikacij. Kako se bomo zaščitili pred kibernetskimi napadi, hekerji in teroristi? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih z Urško Henigman.


07.11.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


06.11.2017

Haaški tribunal zapira svoja vrata

Na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji bodo v tem mesecu izrekli nekaj odmevnih sodb, med drugim generalu Ratku Mladiću in šesterici bosanskih Hrvatov. Potem pa bo tribunal zaprl svoja vrata. Zato je zdaj čas, da potegnemo črto in pogledamo, kakšna je bila njegova vloga. Je bilo zadoščeno pravici? Kako je tribunal vplival na mednarodno pravo? Je nanj res vplivala politika? Kaj bo s preostalimi nerešenimi primeri? O tem bomo govorili v današnjem studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.


03.11.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


02.11.2017

Predvolilno soočenje

Borut Pahor ali Marjan Šarec? Kdo bo novi predsednik republike? Kdo bi znal Slovenijo bolje predstavljati v tujini in s kakšnimi stališči? Meje, migracije, prihodnost Unije, Katalonija, Hrvaška in druga zunanjepolitična vprašanja bodo v središču soočenja predsedniških kandidatov. V četrtek, 2. novembra, ob 17-ih na Prvem. Voditelja bosta Maja Derčar in Luka Robida. Povežite se z nami tudi na družbenih omrežjih.


30.10.2017

Pokopališča – kulturni spomeniki

Ob sredinem dnevu mrtvih v Studiu ob 17ih razmišljamo o vrednosti pokopališč kot kulturnih spomenikov, in ugotavljamo, kaj se zgodi s starimi, zapuščenimi pokopališči. Eno od takšnih je v knežjem mestu Celju. Se mestne oblasti zavedajo vrednosti in primerne skrbi za ta kulturni spomenik, kje počivajo velika imena naše zgodovine? O tem Simona Kopinšek z gosti.


27.10.2017

Športna aktivnost mladih

Ljubljanski maraton in krompirjeve počitnice so pred vrati. Pravi čas je torej, da preverimo indeks telesne mase naših otrok. Kakšna je vloga staršev? Kakšni so rezultati dodatne ure športne vzgoje, koliko lahko k dejavnosti otrok prispevajo šole? Na ta in podobna vprašanja bodo odgovarjali gostje v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Uršula Majcen.


26.10.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


25.10.2017

Kitajska smer – globalna velesila

Včeraj končani kongres kitajske komunistične partije je še utrdil oblast njenega prvega moža Ši Đinpinga. Hkrati pa je potrdil kitajske gospodarske smernice, torej kapitalizem, odprtost države svetu in željo, da Kitajska postane tudi vojaška velesila. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.


24.10.2017

Študentske pravice

Katere nove pravice vrača študentom pravkar sprejeti zakon o urejanju položaja študentov? Zakaj tako visoke šolnine na Univerzi v Ljubljani? Ali je država naredila krivico študentom, ki so ostali brez nekaterih socialnih pravic, čeprav imajo status študenta? Na omenjena vprašanja odgovarjajo: predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani prof. dr. Borut Božič, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Tomaž Boh, predsednik Študentske organizacije Slovenije Aleksandar Spremo in študent Tomaž Kek, ki v oddaji sodeluje kot predstavnik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani.


23.10.2017

Analiza predsedniških volitev

V današnji oddaji analiziramo rezultat včerajšnjih volitev za predsednika republike. Je presenečenje, da predsednika nismo izvolili že v prvem krogu, in se lahko tudi v drugem krogu presenečenje ponovi? Kakšno sporočilo je nizka volilna udeležba politiki ? Je to znak apatije, morda upora, slabe izbire? S čim pridobiti volilce v drugem krogu ? Kako in v čem predsedniške volitve lahko napovedujejo državno zborske volitve prihodnje leto? Več v studiu ob 17ih.


20.10.2017

Portreti predsedniških kandidatov

Kaj ste vedno želeli vedeti o predsedniških kandidatih, pa niste imeli koga vprašati? Pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami objavljamo osebne portrete vseh devetih predsedniških kandidatov – v današnjem Studiu ob 17ih.


19.10.2017

Sklepno soočenje predsedniških kandidatov

Na našem radiu se je še zadnjič pred nedeljskimi volitvami soočilo vseh 9 kandidatk in kandidatov za predsednika republike. Kako poznajo vsakdanje življenje običajnih ljudi? Kako gledajo na vse manjši ugled institucij države? Pa na denimo vse bolj ograjeno Slovenijo? Predsedniški kandidati v soočenju danes na Prvem programu. Voditelja sta bila Nika Benedik in Tomaž Celestina.


18.10.2017

Nepremičninski trg

Po spodbudnih gospodarskih rezultatih se je velikopotezno prebudil tudi nepremičninski trg. Povečali so se apetiti po nakupih, ponudba stanovanj pa ostaja omejena. Cene se povečujejo. Smo priče novemu nepremičninskemu balonu? Sočasno republiški stanovanjski sklad za prihodnja tri leta napoveduje 2 tisoč novih stanovanj in okrepitev najemniških razmerij. Bo najem kdaj dobil domovinsko pravico? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.


17.10.2017

Magna – kakšna je podpisana pogodba

V tokratnem Studiu ob 17-ih bomo govorili o prihodu avtomobilskega giganta Magne v Hoče. Gre namreč za največjo t. i. greenfield naložbo v Sloveniji, prav danes pa predstavniki multinacionalke s predstavniki države podpisujejo pogodbi o strateški naložbi in finančni spodbudi. Kaj vse piše v teh pogodbah, kakšne gospodarske sinergije prinaša takšna tovarna v Sloveniji, kako bo z zaposlovanjem in navsezadnje vplivi na okolje, z gosti. Voditelj Aleks Horvat.


Stran 89 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov