Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Namesto rož, enako plačilo!

08.03.2018

Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.

Ženske so za enako delo kot moški slabše plačane, trend povečevanja ekonomske neenakosti pa je strah vzbujajoč

Ženske v Sloveniji dobivajo za približno sto evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsak peti revni človek pri nas je upokojena ženska. Teh je enkrat več kot moških. V zadnjem obdobju pa je opaziti tudi povečevanje revščine pri mladih ženskah.
Kot pojasnjuje Miran Žavbi iz Statističnega urada Slovenije, so ženske manj plačane predvsem v javnem sektorju. Največje razlike v plačah med ženskami in moškimi so na področju zdravstva in sociale. Glede na izobrazbeno strukturo pa so največje razlike med visoko izobraženimi. V revščini živi 55 tisoč upokojenk, številne pa so potisnjene na rob preživetja. Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije, pravi, da pokojninski sistem samo kaže na neenakosti, ki se nalagajo skozi življenjske poteke žensk.

Razlikovanje po spolu se začne že v začetku življenja vsakega otroka. Ker živimo v družbi, v kateri so diskriminatorni stereotipi o vlogi žensk in moških v zasebnem življenju in v družbi še vedno zelo prisotni.

Violeta Neubauer vidi velik problem v tradicionalnem izbiranju študijskih smeri in poklicev glede na spol. Pozneje, ko ženske vstopajo na trg dela, pa je problematičen odnos delodajalcev pri kadriranju in njihovo ocenjevanje, da je ženska bolj tvegana delovna sila zaradi starševstva, ki ga še vedno v velikem deležu ženska prevzema nase in se ne deli enakovredno z otrokovim očetom.

Dr. Srečo Dragoš iz Fakultete za socialno delo poudarja, da je plačna vrzel v Sloveniji ena izmed najmanjših v Evropi, vendar je trend povečevanja plačne vrzeli največji. Med letoma 2010 in 2015 smo v Sloveniji plačno vrzel povečali za 7,3 odstotne točke.

Najbolj nevaren vzrok plačne neenakosti v Sloveniji je v tradicionalni mentaliteti, po kateri si, zlasti v družinah, delimo delo po spolu. Na tem področju smo v Sloveniji najslabši v Evropi. Trend povečevanja neenakosti je skrb vzbujajoč in smo najbolj patriarhalna družba v Evropi.

Tea Jarc iz Sindikata Mladi vidi razloge za plačno neenakost v tem, da ženske koristijo porodniški dopust, da opravijo večino skrbstvenega dela, po večini koristijo bolniške dopuste, problem pa predstavlja tudi prekarizacija. Začasne oblike dela so bolj razširjene med ženskami kot moškimi.

Med ženskami v starosti od 14 do 25 let je kar 80 odstotkov žensk brezposelnih. Za mlado žensko je skoraj nemogoče, da bi dobila neko redno, trajno zaposlitev. Hkrati so začasna dela manj plačana. Zaradi nižjih plač imajo ženske posledično tudi nizke pokojnine.

Kot izjemno problematično Tea Jarc poudarja tudi visoko brezposelnost mladih žensk. Delodajalci v njih ne vidijo optimalnega kadra, ker zaradi morebitnega koriščenja porodniškega dopusta predstavljajo dodaten strošek.

Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je v ozadju vedno neka razlika v naravi med obema spoloma, ki generira različne možnosti pri obeh spolih – nosečnost, rojstvo otroka -, vendar je ključno vprašanje, kakšen odnos ima družba do tega dejavnika.

Družba enakih možnosti, ki ni seksistično organizirana, bi morala poskrbeti, da izbire, ki jih ima ženska, ne bi smele poslabšati njene finančne slike in s tem okrniti njenih možnosti v življenju.

Poglavitne razloge za neenakost pa vidi v družbenem in kulturnem ozadju, v tradicionalizmu in patriarhatu.

Patriarhalne družbe so bile družbe davnine in vprašati se moramo, kako je ta davnina preživela vse do danes. Dvesto let je minilo od deklaracije o pravicah človeka in državljana in še vedno se sprašujejo o tem, kako se lahko ta davnina materializira v takšni denarni razliki v žepu moškega in ženske. In odgovor je povsem preprost. Vektor te davnine v današnjem času so predvsem religije. Moški ima nadvlado nad žensko – to bomo našli v Bibliji, to bomo našli v Koranu, tudi v Aristotelu. Vendar Aristotel danes ni vpliven, religije pa so.


Studio ob 17.00

4551 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Namesto rož, enako plačilo!

08.03.2018

Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.

Ženske so za enako delo kot moški slabše plačane, trend povečevanja ekonomske neenakosti pa je strah vzbujajoč

Ženske v Sloveniji dobivajo za približno sto evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsak peti revni človek pri nas je upokojena ženska. Teh je enkrat več kot moških. V zadnjem obdobju pa je opaziti tudi povečevanje revščine pri mladih ženskah.
Kot pojasnjuje Miran Žavbi iz Statističnega urada Slovenije, so ženske manj plačane predvsem v javnem sektorju. Največje razlike v plačah med ženskami in moškimi so na področju zdravstva in sociale. Glede na izobrazbeno strukturo pa so največje razlike med visoko izobraženimi. V revščini živi 55 tisoč upokojenk, številne pa so potisnjene na rob preživetja. Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije, pravi, da pokojninski sistem samo kaže na neenakosti, ki se nalagajo skozi življenjske poteke žensk.

Razlikovanje po spolu se začne že v začetku življenja vsakega otroka. Ker živimo v družbi, v kateri so diskriminatorni stereotipi o vlogi žensk in moških v zasebnem življenju in v družbi še vedno zelo prisotni.

Violeta Neubauer vidi velik problem v tradicionalnem izbiranju študijskih smeri in poklicev glede na spol. Pozneje, ko ženske vstopajo na trg dela, pa je problematičen odnos delodajalcev pri kadriranju in njihovo ocenjevanje, da je ženska bolj tvegana delovna sila zaradi starševstva, ki ga še vedno v velikem deležu ženska prevzema nase in se ne deli enakovredno z otrokovim očetom.

Dr. Srečo Dragoš iz Fakultete za socialno delo poudarja, da je plačna vrzel v Sloveniji ena izmed najmanjših v Evropi, vendar je trend povečevanja plačne vrzeli največji. Med letoma 2010 in 2015 smo v Sloveniji plačno vrzel povečali za 7,3 odstotne točke.

Najbolj nevaren vzrok plačne neenakosti v Sloveniji je v tradicionalni mentaliteti, po kateri si, zlasti v družinah, delimo delo po spolu. Na tem področju smo v Sloveniji najslabši v Evropi. Trend povečevanja neenakosti je skrb vzbujajoč in smo najbolj patriarhalna družba v Evropi.

Tea Jarc iz Sindikata Mladi vidi razloge za plačno neenakost v tem, da ženske koristijo porodniški dopust, da opravijo večino skrbstvenega dela, po večini koristijo bolniške dopuste, problem pa predstavlja tudi prekarizacija. Začasne oblike dela so bolj razširjene med ženskami kot moškimi.

Med ženskami v starosti od 14 do 25 let je kar 80 odstotkov žensk brezposelnih. Za mlado žensko je skoraj nemogoče, da bi dobila neko redno, trajno zaposlitev. Hkrati so začasna dela manj plačana. Zaradi nižjih plač imajo ženske posledično tudi nizke pokojnine.

Kot izjemno problematično Tea Jarc poudarja tudi visoko brezposelnost mladih žensk. Delodajalci v njih ne vidijo optimalnega kadra, ker zaradi morebitnega koriščenja porodniškega dopusta predstavljajo dodaten strošek.

Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je v ozadju vedno neka razlika v naravi med obema spoloma, ki generira različne možnosti pri obeh spolih – nosečnost, rojstvo otroka -, vendar je ključno vprašanje, kakšen odnos ima družba do tega dejavnika.

Družba enakih možnosti, ki ni seksistično organizirana, bi morala poskrbeti, da izbire, ki jih ima ženska, ne bi smele poslabšati njene finančne slike in s tem okrniti njenih možnosti v življenju.

Poglavitne razloge za neenakost pa vidi v družbenem in kulturnem ozadju, v tradicionalizmu in patriarhatu.

Patriarhalne družbe so bile družbe davnine in vprašati se moramo, kako je ta davnina preživela vse do danes. Dvesto let je minilo od deklaracije o pravicah človeka in državljana in še vedno se sprašujejo o tem, kako se lahko ta davnina materializira v takšni denarni razliki v žepu moškega in ženske. In odgovor je povsem preprost. Vektor te davnine v današnjem času so predvsem religije. Moški ima nadvlado nad žensko – to bomo našli v Bibliji, to bomo našli v Koranu, tudi v Aristotelu. Vendar Aristotel danes ni vpliven, religije pa so.


12.09.2018

Kakšna prihodnost čaka Evropo ?

Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.


11.09.2018

Desetletje po padcu banke Lehman Brothers in začetku krize

Današnje politične in gospodarske razmere so posledica najhujše finančne in gospodarske krize po veliki depresiji. Pred desetimi leti je propad ameriške naložbene banke Lehman Brothers močno zamajal tudi gospodarstva Evrope in z njimi usode ljudi. Slovenija se je s krizo spopadla v dveh valovih. Vprašanje današnjega dne je ali smo danes bolj varni pred toksičnimi vrednostnimi papirji ter izgubami prihrankov in služb in ali se nam morda obeta nova kriza.


10.09.2018

Avtorsko pravo v EU pred odločilnimi spremembami?

Nekateri največji ponudniki internetnih storitev dobivajo milijonske zaslužke s posredovanjem vsebin, ne da bi njihovi avtorji dobili plačilo. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva o enotnem digitalnem trgu, vendar so mnenja o njej različna. Avtorske organizacije jo podpirajo, saj je zanje vsaka ureditev boljša od trenutnega položaja, slišati pa je tudi opozorila, da direktiva sploh ne bo uredila avtorskih pravic in da bo z njo konec interneta, kot ga poznamo. Obe strani pa druga drugi očitata, da za njihovimi stališči stojijo multinacionalne družbe, ki na internetu kujejo velikanske dobičke. V Studiu ob 17-ih bomo pred glasovanjem v Evropskem parlamentu primerjali mnenja. Gostje oddaje bodo: evropska poslanca Igor Šoltes in Franc Bogovič, Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije, in Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR).


07.09.2018

Vetrne elektrarne

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


06.09.2018

Ministrski kandidati

So nas minisitrski kandidati na predstavitvah v DZ prepričali, da poznjo svoje področje in prednostne naloge, kako se jih bodo lotili? Kako se bodo prihodnji ministri vlade Marjana Šarca spopadli z izzivi na svojih področjih? Kdo so novi ministrski obrazi in s kakšnimi načrti so opremljeni, kaj lahko ponudijo stari obrazi?


05.09.2018

So naložbe v nepremičnine pri nas varne?

Nepremičnina je tudi naložba, pogosto dodatek k plači ali pokojnini. So naložbe v nepremičnine pri nas varne? Na kaj moramo biti pazljivi, ko se lotimo nepremičninskega posla? Zakaj cene stanovanj rastejo, cene poslovnih nepremičnin pa ne? V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.


04.09.2018

Bodo podjetniki res iskali bolj ugodna davčna okolja ?

Namera iz koalicijske pogodbe o tem, da naj bi osebne prihodke od kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine, je sprožila neverjeten vihar različnih stališč in politične pretrese. Zdaj so dividende, obresti in najemnine obdavčene z dokončno 25-odstotno stopnjo, stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov pa je odvisna od trajanja lastništva vrednostnega papirja. Nova vlada bi tudi te prihodke vključila v dohodnino. Kaj bi to pomenilo? Bodo podjetniki iskali bolj ugodna davčna okolja in kje? V večini davčno urejenih držav so namreč obremenitve običajno višje kot pri nas.


03.09.2018

Nova pravila v novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Šolarji, njihovi starši in učitelji vstopajo vanj vsak s svojimi pričakovanji in načrti. Kakšno naj bo sodelovanje med starši in šolo s poudarkom na novem pravilniku, po katerem polnoletni dijaki odločajo, ali naj imajo starši vpogled v njihove ocene, ter si sami pišejo opravičila. Je to pot k odgovornosti ali kontradiktornost?


31.08.2018

Venezuela v globoki krizi

Že dlje časa trajajoča huda gospodarska kriza v Venezueli in posledični beg Venezuelcev v tujino dobivata dramatične razsežnosti. Združeni narodi posledice primerjajo celo z begunsko krizo v Sredozemlju. Iz države je zbežalo več kot 2 milijona ljudi, skoraj milijon in pol ljudi v Venezueli trpi zaradi podhranjenosti. V državi, odvisni od izvoza nafte, primanjkuje osnovnih dobrih, kot so hrana in zdravila.


30.08.2018

Nova turistična strategija Pirana

Piran je turistično najbolj razvita slovenska občina. Še vedno – čeprav je v zadnjem obdobju zaostajal za povprečno stopnjo rasti turizma tako v državi kot tudi v hrvaški Istri. Pred poletjem je dobil novo strategijo. Mu bo ta dala svež zagon? Voditeljica: Jasna Preskar.


29.08.2018

Tujerodne invazivne vrste

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.08.2018

Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra

Slovensko kmetijstvo potrebuje generacijsko in tehnološko prenovo. A kako zadržati mlade na podeželju? Kaj od nove vlade pričakujejo mladi kmetje? Uporaba sodobnih digitalnih tehnologij za upravljanje in nadzor v nasadih, poljih in hlevih lahko poveča učinkovitost dela, zmanjša stroške proizvodnje in prinese večji dohodek na kmetiji. Kako pametni so samovozeči traktorji?


27.08.2018

Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi

Pedofilski škandal v ameriški zvezni državi Pennsylvaniji je znova opozoril na spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi. Papež Frančišek je napisal pismo, v katerem jih ostro obsoja. Pedofilija pa je hud problem, ki je razširjen tudi drugje v družbi.


24.08.2018

O manjšinah v živo iz stare Ljubljane

Tema tokratne oddaje so različne manjšine, v njej pa sodelujejo pisateljica in poslanka Nataša Sukič, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ter kulturni antropolog in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Milan Obid. V pogovoru z Markom Goljo nam vsaj nekoliko približujejo manjšinsko izkušnjo, stvarnost in morda tudi prihodnost.


23.08.2018

Zaostreni odnosi med Turčijo in ZDA

Napetosti med Washingtonom in Ankaro ter posledična podvojitev ameriških carin na turško jeklo in aluminij so močno pretresle turško gospodarstvo in vplivale na padec vrednosti turške valute. Turški predsednik Erdogan medtem utrjuje oblast, nadaljuje gonjo proti vsem nasprotnikom in se zapleta v prepire s ključnimi članicami mednarodne skupnosti.


22.08.2018

So v Sevnici dobro izkoristili izvor prve dame ZDA?

Poletje je čas dopustniških potepanj. Pozanimali smo se, kaj je Sevnici prineslo dejstvo, da je tam preživljala otroštvo prva dama Združenih držav. Mediji so Sevnico postavili na svetovni zemljevid; ima zato več turistov, kateri so še drugi gospodarski učinki? Kaj pravijo domačini – so že siti Melanijine zgodbe?


21.08.2018

Žetev hmelja

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


20.08.2018

Pomanjkanje delovne sile v gostinstvu

Medtem ko se večina Slovencev in Slovenk poleti odpravlja na dopust, več kot 30.000 zaposlenih v turizmu in gostinstvu o tem lahko le sanja; na vrhuncu turistične sezone je zanje 8-urni delovnik namreč samo črka na papirju. Zaradi pomanjkanja zaposlenih delajo po najmanj 12 ur na dan, ob koncih tedna, praznikih in ponoči. K slabšemu ugledu teh poklicev v družbi gotovo prispevajo tudi nizke plače.


17.08.2018

Gostimo novega predsednika vlade

Marjan Šarec je postal predsednik trinajste slovenske vlade. “Dela bo veliko na vseh področjih«, pravi sam– torej kako ga bo zastavil, ga sprašujemo v oddaji. Kakšni so izzivi, s katerimi se bo morala spopasti nova vlada komentirata dr. Mojmir Mrak, EF in dr. Marko Lovec, FDV.


16.08.2018

Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


Stran 76 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov