Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Tako se glasi prvi člen deklaracije o človekovih pravicah. Deklaracije, ki je – na ruševinah druge svetovne vojne – nastala kot opomin in zaveza, da je človek vreden zato, ker je, ker živi, in ne, ker pripada neki rasi ali ideologiji. Danes, leta 2014, stopamo po nekih drugih ruševinah, ki jih za seboj puščajo interesi svetovnih velesil in kapitala. Zdi se, da se dostojanstvo človeka vse preveč meri le še po njegovi storilnosti. Na božični večer bomo o tem razmišljali s filozofom in teologom dr. Edvardom Kovačem, pravnikom dr. Ernestom Petričem in ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem. Oddajo pripravlja Boštjan Debevec. Avtor prispevka: Boštjan Debevec
Slovenija se je letos po skoraj šestih letih upadanja gospodarske rasti končno izvila iz primeža krize. BDP narašča, brezposelnost se zelo počasi zmanjšuje in več-milijardna bančna luknja je vsaj za zdaj zamašena. Kaj storiti, da bo rast prepričljivejša, kako pospešiti sanacijo tako bank kot podjetij, okrepiti konkurenčnost gospodarstva ter ob tem voditi pametno ekonomsko politiko, ki ne bo dodatno obtežila poslovanja podjetij, hkrati pa bo prek strukturnih reform razbremenila javne finance? V današnjem pregledu gospodarstva v letu, ki se poslavlja, o vsem naštetem ter tudi pričakovanjih za leto, ki prihaja, z gosti v Studiu ob 17-ih Urška Jereb Brankovič.
V Mariboru je kljub pritiskom javnosti in stroke usoda kulture nejasna. Kaj bi v praksi povzročili grobi rezi v denar, namenjen zanjo, in kaj bi ti pomenili za razvoj drugega največjega slovenskega mesta, že sicer ujetega v krč brezposelnosti? Na vprašanja voditeljice Simone Kopinšek bodo odgovarjali predstavniki mestnih oblasti in kulturnih ustanov.
Od novega leta bo pri prodaji ali oddaji nepremičnine v najem obvezno navesti podatke o energijski učinkovitosti stavbe v energetski izkaznici. O tem, zakaj pravzaprav potrebujemo ta dokument, kako so pristojni rešili nekatere zaplete v zvezi s tem in kaj novost pomeni za trg nepremičnin, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h. Z vprašanji strokovnjakom boste lahko sodelovali tudi poslušalci. Z voditeljico Erno Strniša.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Brezplačno pripravništvo se je izrodilo v novodobno suženjstvo. V želji po čim večji prožnosti trga dela, predvsem pa v prizadevanjih po čim večjem zmanjševanju stroškov dela, delodajalci ukrepajo zelo različno. Problem so zlasti legalne luknje v zakonu. Zakaj mlade silijo v brezplačno delo? Zakaj preprosto ne ukinejo takšne oblike dela? Kaj bo v zvezi s tem storila država? V Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš.
Je Mariborska blagajna res skoraj prazna in občina tik pred bankrotom, kot je pred dnevi sporočil župan Andrej Fištravec in napovedal, da da bodo iz proračuna izpadli vsi programi s področja kulture, šolstva, sociale. Mariborčane pa naj bi zadele visoke podražitve komunale,vrtcev in davek na dež. Se je denar vendarle našel ? Kaj se dogaja v Mariboru v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Dejanom Ratom.
Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic bomo preverili, kako v Sloveniji živijo invalidi, ki predstavljajo kar 12 odstotkov populacije. Njihovo število se vsako leto povečuje zaradi staranja prebivalstva, slabih delovnih razmer in kroničnih bolezni. O položaju invalidov pri nas bomo govorili s predstavniki slepih, gluhih in gibalno oviranih v Studiu ob 17-ih z voditeljico Liano Buršič.
Mednarodnemu dnevu boja proti korupciji se vsako leto pridruži tudi Slovenija, sicer ena od redkih držav, kjer sta integriteta in poštenost uzakonjeni. A kaj ko je že nekakšna folklora, da se zakoni pri nas ne spoštujejo, o poštenosti in integriteti pa govorimo le takrat, ko ostanemo brez vsak svojih zvez in poznanstev. O tem, kdaj bomo opustili sorazmerno ničelno toleranco, v Studiu ob 17ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
Kaj bi za Slovenijo pomenilo, če ne bo plinovoda Južni tok, ki bi k nam pripeljal ruski plin tako, da bi trasa obšla Ukrajino? Bi bila okrnjena oskrba Slovenije s plinom? Kakšen je krizni načrt za primer prekinitve dobave in katere so alternativne poti za uvoz tega energenta? Pred jutrišnjim sestankom ministrov za energetiko v Bruslju se bomo vprašali tudi to, ali lahko pričakujemo drugačne rešitve glede plinovoda. V Studiu ob 17h z Erno Strniša.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je od javnih uslužbencev pričakovala za 127 milijonov evrov dodatnih znižanj stroškov dela, saj v nasprotnem ne bi bilo mogoče zmanjšati primanjkljaja. Zdaj je privolila v 30 milijonov evrov , to pa je zgolj petina prvotnih pričakovanj. Kako bo nadomestila 100-milijonski izpad – bo zvišala davke, oklestila naložbe? Ali se je ob tem upravičeno zanašati na gospodarsko okrevanje? Ali sploh lahko znižamo primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda? O tem z gosti v današnji oddaji Studio ob 17-ih voditeljica Zdenka Bakalar.
Novi varčevalni ukrepi bodo vplivali tudi na delovanje 212-ih slovenskih občin. Nekatere predloge je resorno ministrstvo zaradi upora že umaknilo, a nekaj možnosti za varčevanje je prav gotovo tudi v lokalni samoupravi. Kaj predlaga ministrstvo in kaj občine? Kje se lahko oklestijo finančna sredstva, kaj je z ukrepi debirokratizacije in koliko je vnovič aktualna zamisel o povezovanju občin na regionalni ravni? O tem in drugih podobnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17-ih in voditelj Danijel Poslek.
Ob svetovnem dnevu AIDS-a ugotavljamo, da cilj zaustavitve širjenja virusa HIV do prihodnjega leta ne bo dosežen. Število okuženih po svetu, v Evropi in pri nas narašča kljub preventivnim programom in ozaveščanju o nevarnosti. Kako zaustaviti širjenje okužbe, ki se še vedno prepogosto razvije v smrtno bolezen? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Eniso Brizani.
Jubilejni knjižni sejem, ki prinaša vrsto privlačnih novosti, je odprt še dva dneva, v Studiu ob 17-ih pa bomo spregovorili o prevajanju slovenske literature, o njenem preboju na tuje trge, o črpanju sredstev na razpisih Evropske unije in o marsičem, kar doma, na slovenskih tleh, ovira preboj in s tem stabilnejši položaj ustvarjalcev, prevajalcev in založnikov. Z voditeljico Simono Kopinšek.
Slovenska smučišča, na katerih težko pričakujejo sneg in začetek zimske sezone, so v velikih finančnih težavah. Kljub primežu bančnih obveznosti upravljavci ostajajo optimisti. Z manjšimi posodobitvami in povezovanji ter iskanjem smučarjev na novih trgih iščejo nove prihodke. Bi lahko občine, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja, tudi z lastniškimi vstopi pomagale pri reševanju razmer? Bo država vendarle našla sistemsko rešitev ali pa se bo tudi zaradi prepuščenosti samim sebi število zaprtih domačih smučišč še povečalo. Odgovore bomo iskali v Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Aljano Jocif.
Neveljaven email naslov