Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
V Studiu ob 17-ih smo pred nedeljskimi volitvami v državni zbor za danes pripravili sklepno soočenje predstavnikov vseh strank, tako parlamentarnih kot neparlamentarnih. Zanimalo nas bo predvsem, kakšna bo 12-ta slovenska vlada, kako bo ob vseh predvolilnih obljubah sploh lahko finančno reševala državo, v luči zadnjih dogodkov pa tudi vprašanje pravne države. Kdaj kritika postane pritisk? V današnjem soočenju na Radiu Slovenija z voditeljema Niko Benedik in Tomažem Celestino, tokrat tudi s sliko na spletnem portalu RTV Slovenija.
Dež je prekinil žetev pšenice v Pomurju. Prav neugodno vreme pred letošnjo žetvijo pa je zakrivilo slabšo kakovost zlatega zrnja. Prvorazrednega bo namreč zgolj za vzorec, vendar je letošnja letina količinsko boljša od prejšnjih. Nejevoljo tako pridelovalcev kot kupcev znova povzročajo odkupne cene, ki že četrto leto zapored padajo, mi pa jemo vse dražji kruh. Zakaj se lahko trgovci smejejo, ko se kmetje in mlinarji, pa tudi peki ob vsaki žetvi kregajo? Iz katere moke bomo pekli kruh v časih, ko nam ga vse bolj očitno »reže« sosednja Hrvaška? Kakšna je sploh vloga slovenskih pri- in predelovalcev na trgu? Na ta in druga vprašanja bodo v današnjem Studiu ob 17-ih odgovarjali sogovorniki, ki jih bo v našem murskosoboškem dopisništvu gostila Lidija Kosi.
Ali v pravni državi lahko odloča ulica? Si politiki lahko privoščijo nespoštovanje sodnih odločb, nepriznavanje neodvisnosti in nepristranskosti sodišč? Do katere mere je sodišče lahko v resnici neodvisno in nepristransko? Kako pomembna je hitrost sodnega odločanja? Kaj pa kakovost? Kako na delo sodišča lahko vpliva dejstvo, da se pred sodiščem vsak dan zbirajo ljudje, prižigajo sveče, skandirajo, pozivajo? O vsem tem, tudi dopustnosti pritiskov na sodstvo, v Studiu ob 17ih z voditeljico Jolando Lebar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Studiu ob 17-ih smo za danes pripravili soočenje predstavnikov vseh novih političnih strank pred volitvami v državni zbor 13-ega julija. Vprašali jih bomo med drugim, kaj prodati in česa ne, da bo država pridobila nujen denar; čigave plače razbremeniti, če sploh; ali smo že na točki, ko je varčevanje postalo nedostojno, in v kakšni družbi živimo. V današnjem soočenju na Radiu Slovenija z voditeljema Niko Benedik in Tomažem Celestino.
Evropska unija na vodilne položaje dobiva nove, a že znane obraze. Predsednik Evropskega parlamenta bo, kot kaže, tudi v prihodnjih dveh letih in pol Martin Schulz. Precej bolj oster je bil boj za predsednika Evropske komisije. Nazadnje je to vendarle postal Jean-Claude Juncker. Unijo v prihodnjih tednih čaka oblikovanje ekipe komisarjev, nato pa tudi menjave na drugih vodilnih mestih. Ob tem pa se še vedno spopada z gospodarsko in socialno krizo v nekaterih članicah ter oboroženim spopadom na vzhodni meji. O vsem tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Novak.
V Studiu ob 17-ih vam bomo danes pripravili prvo soočenje predstavnikov parlamentarnih strank pred volitvami v državni zbor 13-ega julija. Spraševali jih bomo, kako vidijo Slovenijo kot socialno državo, kakšno zdravstvo, šolstvo in javni sektor nam lahko obljubijo in seveda kako. V današnjem Soočenju na Radiu Slovenija z voditeljicama Heleno Lovinčič in Alenko Terlep!
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ustava v vsebinskem smislu obstaja že odkar obstaja država. Kot poseben pravni in politični dokument pa je ustava značilnost novejših držav. Veljavna slovenska ustava je prva in do zdaj edina ustava samostojne slovenske države. Njen nastanek in sprejem je tesno povezan s slovensko osamosvojitvijo in utemeljuje našo državnost. Vendar ustava ni nedotakljiva in statična materija, ustavnopravni razvoj poteka tako skozi neposredne spremembe členov ustave, in morda še bolj z interpretacijami in odločitvami ustavnega sodišča. Kako je ustava v dobrih dveh desetletjih samostojnosti izpolnila svojo pravno, socialno, gospodarsko in ekološko funkcijo? Smo Slovenci ponotranjili temeljna ustavna načela? Ali naš ustavnopravni okvir omogoča preboj iz krize? O tem v Studiu ob 17h na Dan slovenske državnosti.
Islamski skrajneži iz skupine ISIL so v minulih dveh tednih zavzeli velik del Iraka in se močno približali njihovemu končnemu cilju, Bagdadu. Iraška vojska v sunitskem delu države je razpadla, oblasti v Bagdadu pa še vedno iščejo pravi odgovor za zaustavitev skrajnežev, ki so se jim medtem pridružili številni nezadovoljni suniti. Irak razpada na tri dele. Kako se je vse to lahko zgodilo? In kako tamkajšnje razmere vplivajo na konflikt v sosednji Siriji in na celotno bližnjevzhodno regijo? Več o razmerah v Iraku v današnjem Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Polovica slovenskih podjetij, približno 10 do 13 tisoč, jih je prezadolženih, od teh kar četrtina ekstremno zadolženih. In za krepkejšo gospodarsko rast je ta podjetja, ki predstavljajo približno tretjino celotne dodane vrednosti, izvoza in delovnih mest, nujno razdolžiti ter se hkrati osredotočiti na rast njihovih zdravih jeder. Kako to storiti, do kod sega vloga bank pri tem ter kolikšna je odgovornost uprav in lastnikov za finančno in poslovno prestrukturiranje, v današnji oddaji Studio ob 17h z gosti in voditeljico Urško Jereb Brankovič .
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov