Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Novinarji globalnih medijskih hiš že dolgo niso več le objektivni poročevalci o svetovnem dogajanju, temveč s svojim delom neposredno vplivajo na resničnost, o kateri poročajo. So, na primer, za sestrelitev malezijskega potniškega letala nad Ukrajino krivi proruski separatisti ali oblasti v Kijevu? - Kako na to vprašanje odgovarjajo ključni svetovni mediji, je morda še pomembnejše od tega, kaj se je zgodilo v resnici. Zato se bomo v tokratnem Studiu ob 17ih spraševali, koliko gre še zaupati svetovnim medijem. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
Goljufije s hrano na svetovnem trgu prinašajo milijonske zaslužke. Med izdelki, pri katerih se najpogosteje goljufa, so po večini taki, ki jih uporabljamo vsak dan: oljčno olje, ribe, kava, čaj in sadni sokovi; na trgu so tudi ponaredki sira in mesa. Izvajanje zakonodaje na področju goljufij s hrano se po posameznih državah razlikuje, nadzor pa je omejen. Posledica tega je, da je veliko goljufij pri hrani neodkritih, še posebno kadar ne pomenijo grožnje za javno zdravje. Zakaj je goljufije pri hrani tako težko odkriti? O tem in o primerih prevar na področju hrane Jernejka Drolec z gosti v Studiu ob sedemnajstih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Državni zbor je ustanovljen. Večina obrazov je novih, vključno s predsednikom parlamenta, prvič je na delu pravnomočno obsojeni poslanec. Ustanovno sejo državnega zbora, tokratno strukturo parlamenta in razmerja političnih sil v njem bomo med drugim komentirali v današnjem Studiu ob 17-ih z gostoma, dolgoletnima poslancema državnega zbora Jožefom Jerovškom in Miranom Potrčem. Oddajo bo povezovala Urška Jereb Brankovič.
Pred jutrišnjo slovesnostjo v Mariboru, s katero se bodo spomnili porrajmosa, kot so Romi poimenovali holokavst, bomo v današnjem Studiu ob 17-ih govorili o še vedno premalo znani tragični usodi Romov. Kako in zakaj so postali žrtve omenjene politike, kolikšen davek so v resnici plačali ter o nujnosti spoštljivega spomina na romske žrtve se bo z gosti pogovarjal voditelj oddaje Marko Golja.
V zadnjih letih številna turistična podjetja in agencije dopolnjujejo svojo ponudbo za dejavno preživljanje prostega časa. Raftanje, soteskanje, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, planinarjenje so le nekateri športi, ki so vse bolj priljubljeni tudi na širšem območju med Bledom, Bohinjem, Kranjsko Goro in Bovcem. Kako ti športi dopolnjujejo turistično ponudbo v Posočju, kako pomembni so varnost, izobraževanje ter upoštevanje pravil? Odgovore bomo iskali v Studiu ob sedemnajstih, v katerem boste lahko prisluhnili tudi pripovedi posoških gorskih reševalcev o njihovih posredovanjih.
V petek bo tudi uradno začela delovati enotna finančna uprava. Gre za izjemno pomembno združitev davčne in carinske uprave v enotno finančno službo. Pričakovanja so velika. Bo sodobnejša organizacija zagotovilo za bolj učinkovito pobiranje davkov in manj sive ekonomije? Si bo nova finančna uprava vzpostavila ustrezno avtoriteto pri zavezancih? Bo skratka država dobila temelj, da ne bo treba samo povečevati bremen, temveč bodo vsi zavezanci plačevali predpisane davke? O novi finančni upravi z vodstvom te ustanove v oddaji Studio ob 17-ih. Vodila jo bo Zdenka Bakalar.
Prvega septembra naj bi v skladu z novim pravilnikom zmanjšali število izpitnih centrov za opravljanje vozniških izpitov z zdajšnjih 16 na 11. Ta odločitev je predvsem posledica tega, da v nekaterih krajih, kjer je zdaj mogoče opraviti vozniški izpit, ni niti krožišča niti dvopasovnice, semaforjev pa je le za vzorec, zato je usposobljenost voznikov po pridobljenem izpitu zelo različna. Pravilnik, ki še ni sprejet, že sproža vihar v občinah, ki bodo ostale brez izpitnega centra, pritrjuje pa mu stroka. Več o tem v Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljem Robertom Škrjancem.
Planinska sezona se bliža vrhuncu, zlasti ob koncih tedna v avgustu in začetku septembra se bodo proti Triglavu in drugim vrhovom vile kolone ljubiteljev gora. Žal jih je med njimi pri tej priljubljeni obliki preživljanja prostega časa letos doslej umrlo že 12, nesreče pa prežijo tudi na previdne in izkušene. O varnem obiskovanju gora in o čim bolj kakovostnem planinstvu bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih v živo s Kredarice z voditeljem Markom Škrljem. Sodelovali bodo predstavniki Planinske in Gorske reševalne zveze ter gorske enote policije.
Medtem ko osnovnošolci uživajo na zasluženih poletnih počitnicah, med učitelji, pedagogi in uslužbenci ministrstva za izobraževanje, znanost in šport te dni poteka precej živahna polemika o nadaljnji usodi šest let starega projekta, po katerem naj bi se učenci sedmega, osmega in devetega razreda osnovne šole obvezno učili dva tuja jezika, ne le enega. Učitelji zatrjujejo, da so bili rezultati uvajanja drugega tujega jezika nadvse spodbudni in da Slovenija tako svojim najmlajšim ponuja pomembno prednost pred vrstniki iz drugih evropskih držav. Na ministrstvu pa odgovarjajo, da so bili učenci močno preobremenjeni, zato velja v prihodnje učenje drugega tujega jezika ponujati le kot neobvezno, izbirno vsebino. Nasprotujoče si poglede na usodo osnovnošolske jezikovne politike bomo slišali v današnjem Studiu ob 17ih. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
V osebnem stečaju je vse več vplivnih posameznikov, ki so se zaradi nečednih poslov, davčnih nepravilnosti, propadlih naložb in osebnih poroštev znašli do vratu v dolgovih. Številni od njih so uradno brez premoženja, a še naprej živijo razkošno. Institut osebnega stečaja naj bi bil namenjen nesrečnim - a poštenim - dolžnikom. Gre v resnici za takšne primere ali pa bolj za one druge, ki se z razglasitvijo osebnega stečaja skušajo izogniti dolgovom? O tem bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jolando Lebar.
V Sloveniji kar 85 odstotkov mladih do 29-ega leta živi pri starših, s čimer smo se zavihteli v sam vrh Evropske unije in prehiteli celo Italijo. Tako je pokazalo nedavno poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ki med drugim razkriva, da je kar polovica mladih odraslih Evropejcev prisiljena živeti doma. O vzrokih in posledicah takšnega položaja mladih se bo v Studiu ob 17h pogovarjala Martina Černe z gosti.
Turizem je med najbolj donosnimi in uspešnimi panogami slovenskega gospodarstva. Rast števila turistov je bila minuli dve leti celo rekordna, kar kaže na to, da smo zelo zanimivi za tuje trge. A poleg vsega pozitivnega se slovenska turistična panoga spopada tudi z izgubo ter neuresničenimi cilji in zavezami iz strategije razvoja. Nič kaj spodbuden za naše Primorje ni niti začetek poletja, saj že opažajo kar nekajodstotno zmanjšanje števila gostov. O našem turizmu, kako močno in kje vse stavimo nanj, v tokratnem Studiu ob 17-ih na Prvem programu Radia Slovenija z voditeljico Liano Buršič.
Kljub pozivom mednarodne skupnosti k premirju se nadaljuje in še zaostruje konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Največje žrtve spopadov so tudi tokrat civilisti z območja Gaze. Lahko tokratno merjenje sil sploh spremeni razmerje moči med stranema? Ali sploh še kdo verjame v razrešitev dolgoletnega konflikta? In kako so dramatične spremembe na Bližnjem vzhodu vplivale na odnose med Izraelom in Palestinci? Več v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem.
Kljub pozivom mednarodne skupnosti k premirju se nadaljuje in še zaostruje konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Največje žrtve spopadov so tudi tokrat civilisti z območja Gaze. Lahko tokratno merjenje sil sploh spremeni razmerje moči med stranema? Ali sploh še kdo verjame v rešitev dolgoletnega konflikta? In kako so dramatične spremembe v bližnjevzhodni regiji vplivale na odnose med Izraelom in Palestinci?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov