Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu:
- Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
- Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
- Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje,
- Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Kaj uvrstitev na seznam svetovne dediščine pomeni za ohranjanje Plečnikovih del, urbanistično politiko Ljubljane in turistično promocijo
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta ali samo za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v ponovitvi pogovora z gosti v studiu:
– Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
– Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
– Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
– Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unescovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Na svetovnem seznamu Unesca je sicer skupno 1154 enot, od tega 897 na kulturnem delu, 218 je naravnih čudes, 39 enot pa zajema oboje.
4594 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu:
- Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
- Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
- Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje,
- Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Kaj uvrstitev na seznam svetovne dediščine pomeni za ohranjanje Plečnikovih del, urbanistično politiko Ljubljane in turistično promocijo
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta ali samo za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v ponovitvi pogovora z gosti v studiu:
– Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
– Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
– Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
– Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unescovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Na svetovnem seznamu Unesca je sicer skupno 1154 enot, od tega 897 na kulturnem delu, 218 je naravnih čudes, 39 enot pa zajema oboje.
Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so pred pomembno odločitvijo, kateri študij izbrati: ali pri tem slediti svojim željam ali prisluhniti razmeram na trgu zaposlovanja? Na ta in številna druga vprašanja, ki se odpirajo mladim pred tradicionalnima informativnima dnevoma, bomo iskali odgovore z gosti z vpisne službe univerze, kariernega centra, zavoda za zaposlovanje in študentske organizacije. Voditeljica studia na prvem bo Nataša Lang.
Brexit oziroma izstop vplivne Velike Britanije iz Evropske unije bi povezavo v obdobju krize močno pretresel, a bi se kot bumerang obrnil tudi proti britanskemu gospodarstvu. Britanske napovedi o referendumu so spodbudile razpravo o reformi evropske povezave. Ali bo kompromis sledil ciljem in vrednotam Unije ali vse močnejšim nacionalnim interesom? Koliko so države članice pripravljene popustiti britanskim željam in kako se bodo opredelile do omejitve pravic priseljencev ter begunske problematike, ki že sama načenja obstoj Unije. Več v Studiu ob 17-ih s Sandro Brankovič.
Na današnji kulturni dan predstavljamo letošnje dobitnike najvišjih priznanj za umetnostne dosežke, ki jih podeljujejo že skoraj 7 desetletij. Slišali boste pogovora s pisateljem Tonetom Partljičem in skladateljem Ivom Petrićem, ki sta bila nagrajena za življenjsko delo, predstavili bomo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada. V današnji Ars humani na Tretjem in Studiu ob 17h na Prvem programu.
Narodna galerija je v prvih dneh po odprtju pokala po šivih. Razširjena zbirka zakladnice likovne umetnosti naših krajev je v prenovljen Narodni dom v Ljubljani privabila množico obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, ne brez razloga. Zbirka je odslej veliko bolj obsežna, marsikatera umetnina je na novo restavrirana, zlato spet sije s stropov kot pred 120-imi leti. Med stare in nove zaklade Narodne galerije se bomo podali v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.
Kljub uradnim podatkom, iz katerih bi lahko sklepali, da se razmere na trgu dela izboljšujejo, ni tako. Brezposelnost je manjša, a večina zaposlitev je negotovih, prekarnih. Številni se zato odločijo poiskati nove priložnosti v tujini in pogosto so pričakovanja popolnoma drugačna od realnosti. Višje plače ne pomenijo vedno višjega standarda. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z več različnih zornih kotov predstavili selitve in vrnitve z dela v tujini – z Urško Valjavec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Cene bencina in dizelskega goriva v Sloveniji se še naprej znižujejo in so bile nazadnje tako nizke pred šestimi oziroma sedmimi leti. Prav v tem času se je vlada odločila za postopno sproščanje cen naftnih derivatov. Za začetek država ne bo več določala cen višjeoktanskih bencinov, že čez nekaj mesecev lahko sledi tudi sprostitev cen bolj prodajanih goriv. Trgovci se veselijo tega, kupci pa malo manj, a zaradi dogajanja na svetovnih trgih nič ne kaže, da bosta nafta in z njo bencin spet kmalu dosegla take cene kot pred nekaj leti. Tudi o tem, kako dolgo bodo države proizvajalke nafte vztrajale v tekmi pretirane proizvodnje in kako nizke cene vplivajo na domače gospodarstvo, v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Kateri so vzroki za sobotno tragično verižno trčenje v megli in kaj bi se bilo dobro naučiti iz te najhujše nesreče v Sloveniji doslej? Če so – kot običajno – ljudje na terenu ravnali tako, kot so najbolje vedeli in znali, se sprašujemo, ali je Dars storil vse, kar je treba. Je bilo na avtocesti dovolj policistov? In ne nazadnje: koliko sta bili krivi neumnost in nepazljivost udeležencev v prometu – v današnjem Studiu ob 17 ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
V vrsti kriz se še najmanj ukvarjamo z okoljsko, kar utegne biti usodno. V svetu hitro izumirajo rastlinske in živalske vrste. Človek porabi zase že 40 odstotkov rastlinskih dobrin na letni ravni. Tudi v Sloveniji, ki se rada pohvali z naravnim bogastvom, številke vzbujajo zaskrbljenost. Razmere so ugodne za manj kot tretjino vrst, ki jih varuje Natura 2000. Medtem ko se pritisk človeka na prostor povečuje, pristojno ministrstvo zamuja s pripravo ključnih dokumentov. Kako dolgo bo zdržala veja, na kateri sedimo, preverjamo v Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.
Tržiški Peko je v stečaju, proizvodnja se je ustavila, 156 zaposlenih pa je dobilo odpovedi. Stečaj Peka je najbolj prizadel delavce. Ti za propad podjetja krivijo državo, ki skupaj z bankami ni podprla dokapitalizacije, je pa v preteklosti vanj vložila več milijonov evrov. Peko je v svojem najbolj uspešnem obdobju zaposloval 5 tisoč 500 ljudi, zdaj pa ostaja skoraj brez premoženja. Kakšna prihodnost čaka težko zaposljive delavce, kaj bo ob zdesetkanem premoženju sploh še ostalo v stečajni masi, se stečaji v delovno intenzivnih panogah začenjajo prepozno? Stečaj Peka ima tudi širše posledice - med drugim opozarja na usihanje čevljarstva in izginjanje prepoznavnih blagovnih znamk. Več v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Dodatki za stalno pripravljenost in visoki avtorski honorarji profesorjev, prodaja diplom in plagiatorstvo ter izvajanje neakreditiranih študijskih programov so le nekatere afere, ki so zaznamovale visokošolski prostor. Kje so vzroki zanje? Koliko so škodovale ugledu visokošolskega prostora? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.
Kljub uradnim podatkom, iz katerih bi lahko sklepali, da se razmere na trgu dela izboljšujejo, ni tako. Brezposelnost je manjša, a večina zaposlitev je negotovih, prekarnih. Številni se zato odločijo poiskati nove priložnosti v tujini in pogosto so pričakovanja popolnoma drugačna od realnosti. Višje plače ne pomenijo vedno višjega standarda. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z več različnih zornih kotov predstavili selitve in vrnitve z dela v tujini - z Urško Valjavec.
Slovenija je med bolj onesnaženimi s prašnimi delci v Evropi. Prekomerni koncentraciji teh delcev je izpostavljena skoraj polovica prebivalcev in to že ogroža njihovo zdravje. Onesnaženost te vrste povzročajo individualna kurišča in promet. Zdaj je odprt razpis Eko sklada za brezplačno zamenjavo starih kurilnih naprav na trda goriva za socialno ogrožene prebivalce najbolj onesnaženih območij. Kaj omogoča razpis, kako do teh sredstev in kateri so pomisleki, v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodila Karmen Štrancar Rajevec.
Današnji Studio ob 17ih bo namenjen aktualnim odločitvam o begunski problematiki. Ob pomanjkanju skupne evropske politike, ko gre za ravnanje z begunci, so posamezne evropske države začele oblikovati – za zdaj – politična sporočila, da tako, kot je šlo doslej, ne bo šlo več. Ravnanje Slovenije bo odvisno predvsem od tega, kaj bosta v prihodnjih tednih storili Nemčija in Avstrija. Nekaj usmeritev bo sporočila vlada po seji. Kakšna so predvidevanja in v kakšno Evropo se bomo zbudili? Voditelj oddaje bo Tomaž Celestina.
Afera z dodatki za stalno pripravljenost, ki si jih je izplačevala peščica univerzitetnih profesorjev, je vnovič pokazala, da je plačni sistem mogoče izigrati. Se to dogaja še kje v javnem sektorju, pa ne vemo tega? Katere nepravilnosti se skrivajo v zakonu in kateri poklici so zares prikrajšani, pa se pristojni ne vznemirjajo? In ne nazadnje: kako bomo ravnali ob morebitni novi razkriti nezakonitosti? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Niko Benedik.
Oditi je morala sedma uprava DARSa, celoten mandat se je obdržala samo prva. Vsaka politična opcija je na odgovorna strokovna mesta sčasoma postavila svoje kadre. Prek delovanja DARSa se pretakajo ogromna finančna sredstva. Tako velik sistem in tolikšna finančna sredstva so vedno privlačila politiko. Kaj to pomeni za strokovno in verodostojno delovanje? Osnovna naloga DARSa je izgradnja in vzdrževanje avtocest; kako naprej in kako se bo preoblikoval DARS, o tem v današnjem STUDIU OB 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
Napovedi o ohlajanju gospodarske rasti so prestrašile vlagatelje na kitajski borzi, panika pa se je razširila tudi na svetovne borze. Novo leto se je na kapitalskih trgih začelo izjemno nestabilno. Je to napoved za celotno leto? Tudi če kitajskim oblastem uspe začasno ustaviti padanje vrednosti juana in omejiti strah, je vprašanje, katero smer dolgoročno ubira Kitajska in kako bo to vplivalo na zahod.
Po terorističnih napadih v Uniji namerava Evropska komisija z direktivo okrepiti nadzor nad nakupom in posedovanjem orožja. A predlagani ukrepi bi prizadeli predvsem tiste, ki se zakonito in vestno ukvarjajo z orožjem – torej športne strelce, zbiralce in lovce, ki opozarjajo, da napadalci uporabljajo predvsem orožje s črnega trga. Kaj predlaga direktiva in katere so glavne kritike, pa z gosti v Studiu ob 17-ih. Voditelj: Robert Škrjanc
Slovenci v Italiji skupaj zmorejo. To je edina pot k uspehu, ki koristi vsem, kar so rojaki dokazali pred nekaj več kot pol leta z odprtjem slovenskega knjižnega središča v Trstu, ki je z uspešnim delom doslej preseglo še tako velika pričakovanja. Bodo stopili skupaj tudi pred novimi letošnjimi izzivi, ki jim stopajo naproti z dobro denarno popotnico? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Mirjam Muženič.
Neveljaven email naslov