Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu:
- Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
- Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
- Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje,
- Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Kaj uvrstitev na seznam svetovne dediščine pomeni za ohranjanje Plečnikovih del, urbanistično politiko Ljubljane in turistično promocijo
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta ali samo za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v ponovitvi pogovora z gosti v studiu:
– Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
– Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
– Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
– Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unescovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Na svetovnem seznamu Unesca je sicer skupno 1154 enot, od tega 897 na kulturnem delu, 218 je naravnih čudes, 39 enot pa zajema oboje.
4579 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu:
- Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
- Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
- Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje,
- Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Kaj uvrstitev na seznam svetovne dediščine pomeni za ohranjanje Plečnikovih del, urbanistično politiko Ljubljane in turistično promocijo
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta ali samo za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v ponovitvi pogovora z gosti v studiu:
– Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
– Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
– Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
– Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unescovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Na svetovnem seznamu Unesca je sicer skupno 1154 enot, od tega 897 na kulturnem delu, 218 je naravnih čudes, 39 enot pa zajema oboje.
V današnjem Studiu ob 17ih gostimo predsednika vlade. Povprašali ga bomo o številnih aktualnih vprašanjih od ograj in rekonstrukcije vlade do težav v koaliciji in usihajoče podpore vladi.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija bo postavila bodečo žico ob celotni meji s Hrvaško, napoveduje vlada. Postavljena bo, dokler se tok beguncev prek Balkana ne bo zaustavil. Začasni ukrep, kot mu pravijo, torej ne bo kratkotrajen. Kako je že in kako bo žica zarezala v življenje ljudi in živali ob meji ter koliko svobode bomo žrtvovali za varnost, preverjamo v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Bo premier Miro Cerar odstavil ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar, kot to od njega zahteva nacionalni svet za kulturo? Pozivajo ga, naj kulturi zagotovi boljše vodstvo ter na ministrski položaj imenuje suvereno osebnost s sposobnostjo vodenja in sodelovanja. Rok se izteče jutri ali pa bo nacionalni svet za kulturo odstopil. V Arsovem forumu na tretjem programu in v Studiu ob 17ih na prvem bomo osvetlili zahteve podpisnikov in odziv vlade, pa tudi širši družbeni kontekst, ki določa razmere v kulturi. Voditeljica bo Tina Kozin.
Bo izenačitev pravic vseh parov ogrozila družino ter ukinila zakonsko zvezo moškega in ženske? So istospolni pari res neprimerni starši? Na ta in še druga vprašanja bo v zadnjem tednu pred nedeljskim referendumom o izenačitvi pravic vseh parov v Studiu ob 17-ih odgovarjalo tokratnih deset sodelujočih v kampanji. Voditeljica bo Nataša Lang.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenska smučišča so pripravljena na novo sezono, novih pridobitev zaradi pomanjkanja denarja ne bo. V Kranjski Gori imajo projekte glede nove gondole na vrhu Vitranca, na Krvavcu načrtujejo novo šestsedežnico, a je problem denar. Na Kaninu, na katerem so ob pomoči države začeli sanacijo, hitijo z deli. Slovenska smučišča z novimi vsebinami, enotno smučarsko vozovnico in s skupnimi nastopi na tujih trgih iščejo nove goste in utrjujejo prepoznavnost gorskih centrov. Več v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in njenimi sogovorniki.
Bo izenačitev pravic vseh parov ogrozila družino ter ukinila zakonsko zvezo moškega in ženske? So istospolni pari res neprimerni starši? Na ta in še druga vprašanja bo pred referendumom o izenačitvi pravic vseh parov v Studiu ob 17-ih odgovarjalo prvih deset sodelujočih v referendumski kampanji. Voditeljica bo Nataša Lang.
Na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj so začeli postavljati dva metra in pol visoko žično ograjo. Ob begunski krizi so v Evropi vse pogostejše ideje o odpravi zdajšnjega schengenskega območja brez notranjih meja, pa tudi o tako imenovanem mini- schengenu. Bo neovirano prestopanje meje med članicami Evropske unije le še spomin? Bo Schengen preživel najresnejšo krizo doslej in ali bo Slovenija ostala znotraj tega območja? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih. Z gosti in voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»Odprite okna in vrata Cerkve, da skoznjo zaveje svež veter,« je ob sklicu Drugega vatikanskega koncila dejal takratni papež Janez XXIII. Ob 50-ti obletnici konca drugega vesoljnega cerkvenega zbora pa se poraja vprašanje, kakšen veter je pravzaprav prinesel koncil, ki velja za največji cerkveni projekt 20-tega stoletja, prelomni dogodek v zgodovini Cerkve. V Studiu ob 17-ih s Petrom Frankom.
Na trgu dela se kljub upadanju brezposelnosti povečuje skupina starejših brezposelnih. Demografske smernice so neusmiljene: prebivalstvo se stara in v prihodnjih 20ih letih bo kar tretjina populacije starejša od 60 let. V Sloveniji smo na dnu po zaposljivosti starejših. Zakaj; so starejši manj konkurenčni? So naša podjetja sploh pripravljena na vse starejše delavce? Kako se spoprijeti z vedno večjo skupino brezposelnih starejših, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.
Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.
Odločitev nekaterih šol, da dajo svoje kuhinje v najem zunanjim izvajalcem, sproža nasprotovanja, češ da cilj šolske prehrane ni dobiček, temveč kakovost. Bo denimo tuja multinacionalka pripravljala zdravo hrano lokalnega izvora? Naj bo šolska kuhinja torej pridobitna dejavnost ali javna služba? Kako kakovostna je hrana v slovenskih šolah; se tudi na področju šolstva kažejo smernice privatizacije nekaterih dejavnosti? O tem v današnjem Studiu ob 17h.
V mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru se pomanjkanje anesteziologov že pozna pri delu z bolniki, saj zaradi kadrovske stiske odpade do 10 odstotkov načrtovanih posegov, zaradi preobremenjenosti teh kadrov pa je ogrožena varnost bolnikov. Pomagali bi lahko iz drugih bolnišnic, morda pa tudi iz tujine. Kako ukrepati ob kroničnem pomanjkanju kadrov v zdravstvu, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Tatjano Senegačnik.
Adrio Airways prodajajo; ob tem je za danes napovedana stavka preklicana, saj so dosegli dogovor. Odprta pa ostajajo nekatera druga žgoča vprašanja; med drugim, kdo bo v okviru dokapitalizacije zagotovil sredstva za nadaljnje delovanje družbe in kaj bi morebitna prodaja Adrie ali celo njen propad pomenila za razvoj slovenskega turizma in povezljivost države s svetom. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Simeono Rogelj.
Polemika ob Literarnem atlasu Ljubljane je znova opozorila na vlogo pesnic in pisateljic v literarnem prostoru, strokovni literaturi in posledično v učnih načrtih, literarnem kanonu … O temi bodo v Studiu ob sedemnajstih z naslovom Literarne ustvarjalke nekoč in jutri razmišljali pesnica in esejistka Meta Kušar, literarna zgodovinarka in urednica Zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž ter pesnik in urednik, letošnji Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, z njimi se bo pogovarjal v živo Marko Golja. Nikar ne zamudite!
522 evrov – to je povprečnina, ki jo bodo občine dobile v prihodnjih dveh letih. Njena višina je posledica propadlih pogajanj med občinami in vlado, saj so lokalne skupnosti zahtevale znesek 536 evrov. Zakaj zbližanje stališč ni bilo mogoče? Kaj propad pogajanj pomeni za občine, kako bodo nižjo povprečnino občutili njihovi prebivalci? In kaj če ustavno sodišče pritrdi občinam? O tem v današnjem studiu ob 17-ih z voditeljem Danielom Poslekom.
Ali bo današnje srečanje predsednikov držav v procesu Brdo – Brioni prineslo skupni odgovor za zmanjšanje migracijskega toka na Balkanski poti? Vse več držav se zapira za žičnate ograje, mobilizira vojsko in policijo. Kako bodo napadi 13. novembra spremenili Evropo in življenje v njej? Se bomo izognili policijski državi in tesnejšemu zapiranju meja? Katerim pridobljenim temeljnim svoboščinam se bomo odrekli na račun večje varnosti oziroma katerim se ne bi smeli? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Sandra Brankovič z gosti.
Neveljaven email naslov