Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu:
- Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
- Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
- Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje,
- Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Kaj uvrstitev na seznam svetovne dediščine pomeni za ohranjanje Plečnikovih del, urbanistično politiko Ljubljane in turistično promocijo
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta ali samo za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v ponovitvi pogovora z gosti v studiu:
– Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
– Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
– Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
– Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unescovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Na svetovnem seznamu Unesca je sicer skupno 1154 enot, od tega 897 na kulturnem delu, 218 je naravnih čudes, 39 enot pa zajema oboje.
4594 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu:
- Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
- Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
- Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje,
- Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Kaj uvrstitev na seznam svetovne dediščine pomeni za ohranjanje Plečnikovih del, urbanistično politiko Ljubljane in turistično promocijo
Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta ali samo za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture.
O vsem tem voditelj Blaž Mazi v ponovitvi pogovora z gosti v studiu:
– Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
– Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
– Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
– Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Na Unescovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Na svetovnem seznamu Unesca je sicer skupno 1154 enot, od tega 897 na kulturnem delu, 218 je naravnih čudes, 39 enot pa zajema oboje.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Teroristični napadi v Franciji, pokol nedolžnih civilistov, ki so ga brutalno izvedli pripadniki Islamske države, je pretresel svet. Se sploh lahko ubranimo pred takimi napadi in ali lahko svet reši krize v Siriji in Iraku, ki sprožajo take zločine? Bo zaradi njih prišlo do bolj nestrpnih odzivov na begunce z Bližnjega vzhoda? O tej zapleteni problematiki v oddaji Studio ob 17h. Z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ob vladni izdaji uredbe o koncesiji za rabo termalne vode so v večini zdravilišč takoj napovedali potop ali vsaj hude težave v poslovanju. Uporaba geotermalne energije je za zdravilišča osnova, uporabljajo jo tudi gospodarske panoge ter za ogrevanje javnih in zasebnih stavb. V današnjem Studiu ob 17-h ne bomo odkrivali tople vode, razjasnili pa bomo, kdo jo lahko uporablja in kako, kaj država pridobi s koncesijami in kaj z njimi pridobijo oziroma izgubijo uporabniki. Voditeljica bo Lidija Kosi.
V Sloveniji bo kmalu začel veljati že tretji zakon o javnem naročanju. Poslanci ga bodo po vetu državnih svetnikov najverjetneje vnovič potrdili, čeprav ni všeč nikomur – ne velikim in malim podjetjem ne sindikatom in tudi ne kmetom. Ali so podizvajalci z novo ureditvijo res slabše zavarovani, katere spremembe meril za izbiro ponudnika so predvidene in ali bo boj s korupcijo na tem področju učinkovitejši, v tokratnem Studiu ob 17h z Erno Strniša.
Brez rasti ne bo prave sanacije bank in javnih financ, trdi finančni minister Dušan Mramor. K spodbudnim gospodarskim kazalcem so doslej največ prispevali izvozniki, zlasti predelovalne dejavnosti. Industrijska podjetja pričakujejo boljše poslovno okolje, manj administrativnih ovir, tudi spodbudnejšo davčno politiko, to naj bi bila prav ta odskočna deska za več delovnih mest. Ali tudi država vidi podobne težave kot industrijska podjetja? Jim lahko stopi naproti? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Zdenko Bakalar.
V razmerah obvladovanja velikega števila beguncev in še vedno trajajoče gospodarske krize so bile včeraj na Hrvaškem parlamentarne volitve. Predvolilna retorika je bila v znamenju velike politične polarizacije in zaostrovanja odnosov s sosednjimi državami. Del tega je bila tudi odločitev hrvaške vlade, da se umika iz arbitražnega sporazuma o meji s Slovenijo. Kaj čaka novo hrvaško vlado in kakšna bo njena politika do Slovenije? O tem v ponedeljkovem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Ministrstvo za kulturo že nekaj časa pripravlja nominacijo del arhitekta Jožeta Plečnika za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine, nekatere Plečnikove stvaritve pa medtem neslavno propadajo. Kdo je odgovoren za to? Ali tujci skrbijo za Plečnikovo dediščino bolje kot Slovenci? Kakšen je pomen seznama Unesca, zakaj je projekt pomemben za Slovenijo ter o siceršnji skrbi za arhitektovo dediščino- v Studiu ob 17ih z Markom Rozmanom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Svetovna zdravstvena organizacija v svojem zadnjem poročilu ugotavlja, da prehranjevanje s predelanim mesom povzroča raka. Klobase, šunke in hrenovke je uvrstila v skupino kancerogenih snovi, v kateri sta tudi tobak in azbest, in priporočila, da rdeče meso ne bi bilo na krožniku preveč pogosto. Ali ta priporočila pravilno razumemo in kaj v resnici pomenijo? V Studiu ob 17h bomo osvetlili zdravstvene vidike uživanja mesa in mesnih izdelkov ter hrane nasploh. Gosti Barbare Belehar Drnovšek bodo prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, prof. dr. Maja Primic Žakelj, ki je na Onkološkem inštitutu vodja Epidemiologije in registra raka, prof. dr. Janez Salobir z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.
V Turčiji so potekale splošne volitve; njihov rezultat bo pomemben bolj kot kdaj koli v zadnjem obdobju. Odločal bo namreč o prihodnji politični stabilnosti te evropske strateške partnerice in njeni vlogi v regiji, predvsem pri razvoju dogodkov v Siriji in Iraku. Brez sodelovanja Turčije ni mogoče nadzirati in zajeziti begunskih tokov proti Evropi. Kako se križajo interesi Evropske unije in Ankare in ali je Bruselj pripravljen zamižati na eno oko pred teptanjem temeljnih pravic turških oblasti? V Studiu ob 17ih .
Kobilarna Lipica je na razpotju. Kakšen koncept razvoja bo prevladal. Bo lastnik – država – dala prednost ohranitvi kulturnega spomenika in s tem lipicancev, ali bodo na prvo mesto postavljeni trženje oziroma turistična in gostinska dejavnost? Bo Kobilarna Lipica dobila svoje mesto na seznamu UNESCO-a in tako vstopila v elitno družbo edinstvenih svetovnih kulturnih in turističnih destinacij ali bo prevladal interes dobička? Na ta vprašanja bomo iskali odgovore v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga pripravlja Irena Cunja.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu. Po mnenju Evropske komisije naj bi ta uredba odpravila visoke stroške mobilnega gostovanja do leta 2017 in zagotavljala odprt in nevtralen internet. Strokovnjaki pa pravijo ravno nasprotno. Cene gostovanj se ne bodo bistveno znižale, nevtralnost interneta pa je s to uredbo razvrednotena oziroma je ni več. Zakaj je nevtralnost interneta pomembna? Kako bodo njeno izgubo občutili uporabniki in podjetja, ki ponujajo internetne vsebine? Ali bomo zaradi uredbe morali spremeniti našo zakonodajo, ki nevtralnost interneta določa bistveno strožje? Ali je internet, kot smo ga poznali, res mrtev? Odgovori v Studiu ob 17-ih. Gostje: glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič, predsednik sveta za elektronske komunikacije doktor Dušan Caf in aktivist Domen Savič.
V Vatikanu se je končala odmevna sinoda o družini. Škofje in kardinali z vseh celin so iskali poti, kako naj Katoliška cerkev odgovarja na izzive časa ter se približa tudi ločenim, neporočenim in istospolnim parom. Je v sklepnem dokumentu prevladala dogma ali usmiljenje, ki ga vedno znova poudarja papež Frančišek? O sinodi v tokratnem Studiu ob 17-ih, katerega gost bo tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Voditelj Boštjan Debevec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred nami so jesenske počitnice, torej čas za nekaj oddiha od šole, čas za gibanje, izlete v naravo, športne dejavnosti. In prav gotovo tudi za tek, saj bo ta vikend Ljubljana postala tekaško središče. Lanskega ljubljanskega maratona se je udeležilo več kot 26 tisoč udeležencev, med njimi je bilo več kot 7 tisoč otrok in mladostnikov, številke pa bodo letos na 20. Ljubljanskem maratonu najbrž še višje. A medtem ko opažamo vedno večje število udeležencev maratona, strokovnjaki opozarjajo, da je telesno dovolj aktivnih le 20 odstotkov mladih, skrb vzbujajoči pa so pri mladih tudi trendi debelosti in preživljanja časa v sedečem položaju. Zakaj bi nas moralo to skrbeti? Kje lahko iščemo vzroke za te negativne trende, kje rešitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17h.
Velikih napovedanih infrastrukturnih projektov, kot je graditev drugega železniškega tira Divača-Koper, ni, končujejo se tudi tisti, ki so jih sofinancirali z evropskimi sredstvi. Gradbeništvo se nikakor ne more izvleči iz težav, ki jih je prinesla svetovna gospodarska in finančna kriza. Vrednost opravljenih del se še naprej zmanjšuje, prav tako število izdanih gradbenih dovoljenj. O težavah gradbeništva in napovedih za prihodnost v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljem Milanom Trobičem.
Vse bolj je jasno, da nam begunska kriza počasi uhaja izpod nadzora. Zbirni centri pokajo po šivih, na mejah pa migranti zaradi čakanja postajajo vse bolj nestrpni. Policiji bo pomagala vojska, za kar je že dano politično soglasje. Toda ali bo to dovolj ob dejstvu, da nam hrvaška stran nenapovedano pošilja vedno nove begunce, Avstrija in Nemčija pa vse bolj jasno nakazujeta, da bosta začeli zapirati meje? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov