Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
- Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
- Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
- Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta
Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
– Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
– Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
– Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
4559 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
- Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
- Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
- Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta
Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
– Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
– Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
– Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
V današnjem Studiu ob 17ih se bodo med seboj pomerili županski kandidati MARIBORA
V današnjem soočenju županskih kandidatov občine Koper se bo med seboj pomerilo vseh 9 kandidatov. Koprčani gredo sicer zaradi ankaranske zgodbe na volitve že po treh letih od zadnjih volitev, volivcev pa je manj, saj bodo v Ankaranu prvič volili svoje vodstvo. Soočenje kandidatov za župana občine Koper v današnjem Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Medtem ko iz držav, ki beležijo okrevanje, prihajajo svarila o vnovičnem pregrevanju nepremičninskega trga, je ta lansko leto v Sloveniji dosegel že drugo dno, ki se razteza tudi v letošnje leto. Cene nepremičnin še naprej upadajo in očitno je nastopil čas pogostejših nakupov, predvsem rabljenih stanovanjskih nepremičnin. Ob klavrni ponudbi povsem novo zgrajenih in cenovno dostopnih stanovanj pa je na trg prišla soseska Brdo, projekt republiškega stanovanjskega sklada. Kakšno je zanimanje za nakup, kakšna so pričakovanja prodajalcev in kupcev na nepremičninskem trgu, kakšna je ponudba stanovanjskih kreditov, ali se v pogostih dražbah nepremičnin skrivajo ne samo priložnosti, pač pa tudi pasti, in kako dostopen je najem? To so vprašanja za goste v Studiu ob 17-ih, voditeljica Maja Derčar.
Brezposlenost se sicer umirja, toda: v Preventu Halogu je prek 400 zaposlenih dobilo odpoved pogodbe o zaposlitvi, v Petrochemu več kot 100. Koliko jih bo ostalo na cesti po zaprtju TETa? Bodo podatki o upadanju brezposelnosti čez nekaj mesecev še tako ugodni, še posebej potem, ko se bodo na Zavod prijavili mladi, ki so končali šolanje? Kaj nas čaka, kaj lahko ponudi Zavod za zaposlovanje, katere programe bo zagnala vlada za oživitev gospodarstva, o tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
Nedavno je policija pozvala vse, ki imajo kakršne koli podatke o pasjih bojih v Sloveniji, da se zglasijo na policiji in pripomorejo k ukrepanju zoper storilce. Slovensko javnost namreč razburjajo govorice o prirejanju pasjih bojev, posebno pozornost pa je pritegnilo nedavno razkritje tako imenovane pasjeborke iz Maribora. Ti boji so prepovedani skorajda po vsem svetu, a ker prinašajo ogromne zaslužke, so na moč zanimivi za kriminalne združbe. Strokovnjaki ocenjujejo, da pri njih po vsem svetu sodeluje na 100-tisoče ljudi. Kaj so do zdaj storile pristojne službe, da bi odkrile in preprečile morebitne pasje boje pri nas? Ne nazadnje – kdo lahko zaščiti zlorabljene in mučene pse? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Bogatajem.
V današnjem Studiu ob 17ih se selimo v državni zbor, kjer bodo poslanci potrjevali novo vladno ekipo 16-ih ministrov. Kako bodo popeljali državo iz krize in spodbudili gospodarske tokove; kakšna sta nova vlada in njen program, kakšna so pričakovanja - o vsem tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Jereb Brankovič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Smo v Sloveniji pripravljeni na naraščanje števila primerov demence? Zdaj je pri nas že več kot 30 tisoč bolnikov s to napredujočo in za zdaj neozdravljivo boleznijo, ki ne prizadene le bolnikov, temveč postavi na glavo tudi življenje njihovih svojcev. Demografske spremembe v prihodnosti ne govorijo v prid tej bolezni, saj se število starejših, ki zbolijo največkrat, ves čas povečuje. Do leta 2050 naj bi se njihovo število povečalo kar trikratno. Znamo prepoznati demenco, se spopasti z njo ter pravočasno ukrepati za pomoč obolelim ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Lucijo Fatur.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ministrska ekipa je znana in koalicijska pogodba podpisana. V današnjem Studiu ob 17ih bomo predstavili kandidate za ministre; povedali, kakšne so koalicijske zaveze, in z gosti debatirali o tem, kaj lahko pričakujemo od nove vlade, ki bo prisegla prihodnji teden. V Studiu ob 17ih s Tomažem Celestino.
Slovenija še naprej pada na svetovnih lestvicah. Na lestvici globalne konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavlja Svetovni gospodarski forum, je letos izgubila še osem mest in med 144-imi državami zasedla 70-o mesto. Razlogi za padec so tokrat najbolj težaven dostop do virov financiranja, neučinkovita državna birokracija, visoki davki, omejujoča ureditev trga dela in korupcija. Kaj so razlogi za – sodeč po tej raziskavi – vse slabšo konkurenčnost gospodarstva in kateri so najpomembnejši izzivi, ki politiko in gospodarstvo čakajo na tem področju, se bomo pogovarjali v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Simeono Rogelj.
Mesec dni pred lokalnimi volitvami se danes začenja uradna volilna kampanja, čeprav so številni občinski veljaki in tisti, ki se želijo povzpeti na županske stolčke, dejavni že nekaj časa. In kako bodo potekala volilna opravila vse do volilne nedelje 5-ega oktobra? O tem in tudi o izzivih, ki čakajo lokalno samoupravo v prihodnjem obdobju, se bomo s strokovnjaki pogovarjali v današnji oddaji Studio ob 17-ih
Vrh Severno-atlantske zveze v Walesu bo v senci ukrajinske krize. Zaradi ravnanja Rusije bo NATO prekinil vse sodelovanje s to državo. Najvišji predstavniki držav članic bodo veliko razpravljali še o razmerah v Iraku in Siriji ter o morebitnih ukrepih proti islamskim skrajnežem. Stalna tema takih srečanj pa so tudi širitve te vojaško-politične organizacije in njeno delovanje, predvsem stroški za obrambo.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov