Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti:
dr. Jure Požgan, FDV
Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze
Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in širitvi
Evropska unija se je na rusko agresijo na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo daljnosežne. Ruski napad je jasno pokazal, da Unija bolj kot kadar koli prej potrebuje tako imenovano strateško avtonomijo, saj je od tega odvisna evropska varnost na več področjih. Ji bo uspelo najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, migracij in azila ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok in gosti:
– dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede,
– dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze,
– dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti:
dr. Jure Požgan, FDV
Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze
Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in širitvi
Evropska unija se je na rusko agresijo na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo daljnosežne. Ruski napad je jasno pokazal, da Unija bolj kot kadar koli prej potrebuje tako imenovano strateško avtonomijo, saj je od tega odvisna evropska varnost na več področjih. Ji bo uspelo najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, migracij in azila ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok in gosti:
– dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede,
– dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze,
– dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.
Kateri so vzroki za sobotno tragično verižno trčenje v megli in kaj bi se bilo dobro naučiti iz te najhujše nesreče v Sloveniji doslej? Če so – kot običajno – ljudje na terenu ravnali tako, kot so najbolje vedeli in znali, se sprašujemo, ali je Dars storil vse, kar je treba. Je bilo na avtocesti dovolj policistov? In ne nazadnje: koliko sta bili krivi neumnost in nepazljivost udeležencev v prometu – v današnjem Studiu ob 17 ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
V vrsti kriz se še najmanj ukvarjamo z okoljsko, kar utegne biti usodno. V svetu hitro izumirajo rastlinske in živalske vrste. Človek porabi zase že 40 odstotkov rastlinskih dobrin na letni ravni. Tudi v Sloveniji, ki se rada pohvali z naravnim bogastvom, številke vzbujajo zaskrbljenost. Razmere so ugodne za manj kot tretjino vrst, ki jih varuje Natura 2000. Medtem ko se pritisk človeka na prostor povečuje, pristojno ministrstvo zamuja s pripravo ključnih dokumentov. Kako dolgo bo zdržala veja, na kateri sedimo, preverjamo v Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.
Tržiški Peko je v stečaju, proizvodnja se je ustavila, 156 zaposlenih pa je dobilo odpovedi. Stečaj Peka je najbolj prizadel delavce. Ti za propad podjetja krivijo državo, ki skupaj z bankami ni podprla dokapitalizacije, je pa v preteklosti vanj vložila več milijonov evrov. Peko je v svojem najbolj uspešnem obdobju zaposloval 5 tisoč 500 ljudi, zdaj pa ostaja skoraj brez premoženja. Kakšna prihodnost čaka težko zaposljive delavce, kaj bo ob zdesetkanem premoženju sploh še ostalo v stečajni masi, se stečaji v delovno intenzivnih panogah začenjajo prepozno? Stečaj Peka ima tudi širše posledice - med drugim opozarja na usihanje čevljarstva in izginjanje prepoznavnih blagovnih znamk. Več v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Dodatki za stalno pripravljenost in visoki avtorski honorarji profesorjev, prodaja diplom in plagiatorstvo ter izvajanje neakreditiranih študijskih programov so le nekatere afere, ki so zaznamovale visokošolski prostor. Kje so vzroki zanje? Koliko so škodovale ugledu visokošolskega prostora? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.
Kljub uradnim podatkom, iz katerih bi lahko sklepali, da se razmere na trgu dela izboljšujejo, ni tako. Brezposelnost je manjša, a večina zaposlitev je negotovih, prekarnih. Številni se zato odločijo poiskati nove priložnosti v tujini in pogosto so pričakovanja popolnoma drugačna od realnosti. Višje plače ne pomenijo vedno višjega standarda. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z več različnih zornih kotov predstavili selitve in vrnitve z dela v tujini - z Urško Valjavec.
Slovenija je med bolj onesnaženimi s prašnimi delci v Evropi. Prekomerni koncentraciji teh delcev je izpostavljena skoraj polovica prebivalcev in to že ogroža njihovo zdravje. Onesnaženost te vrste povzročajo individualna kurišča in promet. Zdaj je odprt razpis Eko sklada za brezplačno zamenjavo starih kurilnih naprav na trda goriva za socialno ogrožene prebivalce najbolj onesnaženih območij. Kaj omogoča razpis, kako do teh sredstev in kateri so pomisleki, v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodila Karmen Štrancar Rajevec.
Današnji Studio ob 17ih bo namenjen aktualnim odločitvam o begunski problematiki. Ob pomanjkanju skupne evropske politike, ko gre za ravnanje z begunci, so posamezne evropske države začele oblikovati – za zdaj – politična sporočila, da tako, kot je šlo doslej, ne bo šlo več. Ravnanje Slovenije bo odvisno predvsem od tega, kaj bosta v prihodnjih tednih storili Nemčija in Avstrija. Nekaj usmeritev bo sporočila vlada po seji. Kakšna so predvidevanja in v kakšno Evropo se bomo zbudili? Voditelj oddaje bo Tomaž Celestina.
Afera z dodatki za stalno pripravljenost, ki si jih je izplačevala peščica univerzitetnih profesorjev, je vnovič pokazala, da je plačni sistem mogoče izigrati. Se to dogaja še kje v javnem sektorju, pa ne vemo tega? Katere nepravilnosti se skrivajo v zakonu in kateri poklici so zares prikrajšani, pa se pristojni ne vznemirjajo? In ne nazadnje: kako bomo ravnali ob morebitni novi razkriti nezakonitosti? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Niko Benedik.
Oditi je morala sedma uprava DARSa, celoten mandat se je obdržala samo prva. Vsaka politična opcija je na odgovorna strokovna mesta sčasoma postavila svoje kadre. Prek delovanja DARSa se pretakajo ogromna finančna sredstva. Tako velik sistem in tolikšna finančna sredstva so vedno privlačila politiko. Kaj to pomeni za strokovno in verodostojno delovanje? Osnovna naloga DARSa je izgradnja in vzdrževanje avtocest; kako naprej in kako se bo preoblikoval DARS, o tem v današnjem STUDIU OB 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
Napovedi o ohlajanju gospodarske rasti so prestrašile vlagatelje na kitajski borzi, panika pa se je razširila tudi na svetovne borze. Novo leto se je na kapitalskih trgih začelo izjemno nestabilno. Je to napoved za celotno leto? Tudi če kitajskim oblastem uspe začasno ustaviti padanje vrednosti juana in omejiti strah, je vprašanje, katero smer dolgoročno ubira Kitajska in kako bo to vplivalo na zahod.
Po terorističnih napadih v Uniji namerava Evropska komisija z direktivo okrepiti nadzor nad nakupom in posedovanjem orožja. A predlagani ukrepi bi prizadeli predvsem tiste, ki se zakonito in vestno ukvarjajo z orožjem – torej športne strelce, zbiralce in lovce, ki opozarjajo, da napadalci uporabljajo predvsem orožje s črnega trga. Kaj predlaga direktiva in katere so glavne kritike, pa z gosti v Studiu ob 17-ih. Voditelj: Robert Škrjanc
Slovenci v Italiji skupaj zmorejo. To je edina pot k uspehu, ki koristi vsem, kar so rojaki dokazali pred nekaj več kot pol leta z odprtjem slovenskega knjižnega središča v Trstu, ki je z uspešnim delom doslej preseglo še tako velika pričakovanja. Bodo stopili skupaj tudi pred novimi letošnjimi izzivi, ki jim stopajo naproti z dobro denarno popotnico? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Mirjam Muženič.
Poljska nacionalistična konservativna stranka Zakon in pravičnost si je s spornima zakonoma zagotovila vpliv na ustavno sodišče ter nacionalne medije. V Bruslju se je sprožil alarm glede stanja vladavine prava v največji vzhodno-evropski državi članici, ki postaja politično in gospodarsko vse bolj vplivna, vendar se odkrito zgleduje po nacionalističnih politikah madžarskega premierja Viktorja Orbana. Bo Unija zaščitila temeljne evropske vrednote? V Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič Brecl.
V Sloveniji je kar 9 tisoč črnih gradenj brez vsakršne dokumentacije, čaka pa nas legalizacija večine tistih, ki so označene kot nenevarne. Bo med njimi tudi razvpita Türkova sušilnica sadja, ob kateri se sprašujemo: je mogoče doseči enakost pred zakonom? Še teden dni je v javni razpravi nova gradbena in prostorska zakonodaja, ki bo na novo uredila to področje. Predvsem si bo treba za gradbena dovoljenja priskrbeti veliko manj dokumentacije, prostorski akti naj bi bili preprostejši, samograditeljstvo bo urejeno drugače. Katere bodo še druge novosti nove zakonodaje, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
V današnjem Studiu ob 17ih bomo analizirali slovensko zdravstvo, za katero pristojna ministrica trdi, da je daleč od kolapsa. Katera področja torej kličejo po korenitih spremembah? Je to dostopnost pregledov, zlasti specialističnih, kjer so čakalne vrste že nehumano dolge? Kako naj bi v prihodnje financirali zdravstvo – bomo ohranili takšno dopolnilno zavarovanje? V današnji oddaji o tegobah in rešitvah zdravstva z voditeljico Snežano Ilijaš.
Zloraba alkohola je hud problem, zlasti med mladimi, katerih preživljanje prostega časa, tudi med prazniki, je povezano s prekomernim pitjem alkohola. Kar 40 odstotkov slovenskih 15-letnikov je uživalo alkohol že pred 13-im letom, kar utegne imeti precejšnje posledice na njihov razvoj in zdravje. O alkoholizmu med mladimi kot družbenem problemu bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Leo Ogrin.
Kako opozicija ocenjuje delo vlade, kako ocenjuje lastne dosežke, kaj nam pripravlja za letos? Je lahko Slovenija v letu, ko zaznamujemo 25-to obletnico razglasitve samostojnosti, sploh še enotna? Po pogovoru s predsednikom vlade bomo tako danes v Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Celestino gostili predstavnike parlamentarne opozicije.
Te dni se pogosto sprašujemo, kakšen med uživamo. Kaj se dogaja z medom v Sloveniji? Zakaj so čebelarji posegali po zdravilih zoper varojo na črnem trgu? Zakaj so zdravila za čebele pri nas dražja kot v tujini in kako urediti trg s temi zdravili še pred novo sezono zdravljenja? O tem v Studiu ob 17ih Jernejka Drolec z gosti.
Kaj se je v 2015 dogajalo v slovenskem gospodarstvu? Na novo smo zaposlili 25 tisoč ljudi. Dobili smo načrt kako bolje upravljati 12 milijard državnega premoženja , prodali smo NKBM, obglavili vrh slabe banke, ugasnili socialni sporazum, pomagali Grčiji, in se tudi motili.O uspehih in zmotah v letnem pregledu gospodarstva. Ključne poudarke je povezala Urška Jereb Brankovič .
Neveljaven email naslov