Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti:
dr. Jure Požgan, FDV
Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze
Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in širitvi
Evropska unija se je na rusko agresijo na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo daljnosežne. Ruski napad je jasno pokazal, da Unija bolj kot kadar koli prej potrebuje tako imenovano strateško avtonomijo, saj je od tega odvisna evropska varnost na več področjih. Ji bo uspelo najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, migracij in azila ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok in gosti:
– dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede,
– dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze,
– dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti:
dr. Jure Požgan, FDV
Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze
Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in širitvi
Evropska unija se je na rusko agresijo na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo daljnosežne. Ruski napad je jasno pokazal, da Unija bolj kot kadar koli prej potrebuje tako imenovano strateško avtonomijo, saj je od tega odvisna evropska varnost na več področjih. Ji bo uspelo najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, migracij in azila ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok in gosti:
– dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede,
– dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze,
– dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.
V današnjem Studiu ob 17ih se bomo sprehodili čez najodmevnejše politične dogodke preteklega leta. Politika je tudi v letu 2015 dokazovala, da gre za umetnost mogočega. Že videna politična kopja so se lomila ob migrantski krizi, pravicah istospolnih, privatizaciji, zadevi Patria, bizarnih kadrovskih potezah in ministrih, ki so ali pa niso preživeli afer. Z Natašo Mulec.
V današnjem Studiu ob 17-ih vas vabimo k poslušanju pregleda športa v letu 2015. Slišali boste, kaj je odločilo boje za velike kristalne globuse, kako so si uspeh kariere priigrali odbojkarski reprezentanti in kaj so povedali nekateri največji slovenski športniki, ki so letos končali svojo kariero. Izstopajoči športniki in športni dogodki v letu 2015 ter Luka Petrič.
Sredin Studio ob 17ih prinaša pregled najvidnejših kulturnih dogodkov leta 2015. Kaj smo v Fabianijevem letu gledali na odrih in v kinodvoranah ter na razstavah, kaj poslušali na koncertih, kdo od slovenskih in tujih ustvarjalcev je požel največ pozornosti - o vsem tem in še marsičem v mozaiku prispevkov o kulturi v iztekajočem se letu s Tadejo Krečič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kaj se je v 2015 dogajalo v slovenskem gospodarstvu? Na novo smo zaposlili 25 tisoč ljudi. Dobili smo načrt kako bolje upravljati 12 milijard državnega premoženja , prodali smo NKBM, obglavili vrh slabe banke, ugasnili socialni sporazum,pomagali Grčiji, očitno pa smo se po besedah finančnega ministra Mramorja tudi precej motili … O tej in še kakšni zmoti v 2015 poslušajte v letnem pregledu gospodarstva.
Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.
Tema današnjega Studia ob 17ih bo povolilna Španija. Potem ko sta špansko politiko vse od konca Francove diktature obvladovali le dve glavni stranki – Ljudska stranka in Socialisti – so bile nedeljske volitve prelomnica, ki naj bi označevala konec dvostrankarskega sistema. Skoraj tretjino glasov sta namreč dobili dve relativno novi stranki, Podemos in Ciudadanos. Največ glasov je sicer znova dobila Ljudska stranka, vendar oblikovanje vlade tokrat zanjo ne bo lahka naloga. V S17ih z voditeljico Špelo Novak.
23. decembra 1990 smo se slovenski volivci na plebiscitu odločali "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država". Na volišča je prišlo kar 95 odstotkov vseh volilnih upravičencev, 88,5 odstotkov jih je obkrožilo DA: Slovenija naj postane samostojna država. In to se je tudi zgodilo. Leto kasneje je državni zbor sprejel slovensko ustavo. In kako je 25 let kasneje? So se takratna pričakovanja uresničila? Kje je plebiscitarna enotnost političnih strank? Kako "živi" ustava? Katere so ključne naloge ustavnega sodišča in kako jih opravlja? O tem se bomo v Studiu ob 17-ih pogovarjali z nekaterimi ključnimi akterji osamosvojitvenega časa in aktualnim predsednikom ustavnega sodišča.
V današnjem Studiu ob 17ih gostimo predsednika vlade. Povprašali ga bomo o številnih aktualnih vprašanjih od ograj in rekonstrukcije vlade do težav v koaliciji in usihajoče podpore vladi.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija bo postavila bodečo žico ob celotni meji s Hrvaško, napoveduje vlada. Postavljena bo, dokler se tok beguncev prek Balkana ne bo zaustavil. Začasni ukrep, kot mu pravijo, torej ne bo kratkotrajen. Kako je že in kako bo žica zarezala v življenje ljudi in živali ob meji ter koliko svobode bomo žrtvovali za varnost, preverjamo v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Bo premier Miro Cerar odstavil ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar, kot to od njega zahteva nacionalni svet za kulturo? Pozivajo ga, naj kulturi zagotovi boljše vodstvo ter na ministrski položaj imenuje suvereno osebnost s sposobnostjo vodenja in sodelovanja. Rok se izteče jutri ali pa bo nacionalni svet za kulturo odstopil. V Arsovem forumu na tretjem programu in v Studiu ob 17ih na prvem bomo osvetlili zahteve podpisnikov in odziv vlade, pa tudi širši družbeni kontekst, ki določa razmere v kulturi. Voditeljica bo Tina Kozin.
Bo izenačitev pravic vseh parov ogrozila družino ter ukinila zakonsko zvezo moškega in ženske? So istospolni pari res neprimerni starši? Na ta in še druga vprašanja bo v zadnjem tednu pred nedeljskim referendumom o izenačitvi pravic vseh parov v Studiu ob 17-ih odgovarjalo tokratnih deset sodelujočih v kampanji. Voditeljica bo Nataša Lang.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenska smučišča so pripravljena na novo sezono, novih pridobitev zaradi pomanjkanja denarja ne bo. V Kranjski Gori imajo projekte glede nove gondole na vrhu Vitranca, na Krvavcu načrtujejo novo šestsedežnico, a je problem denar. Na Kaninu, na katerem so ob pomoči države začeli sanacijo, hitijo z deli. Slovenska smučišča z novimi vsebinami, enotno smučarsko vozovnico in s skupnimi nastopi na tujih trgih iščejo nove goste in utrjujejo prepoznavnost gorskih centrov. Več v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in njenimi sogovorniki.
Bo izenačitev pravic vseh parov ogrozila družino ter ukinila zakonsko zvezo moškega in ženske? So istospolni pari res neprimerni starši? Na ta in še druga vprašanja bo pred referendumom o izenačitvi pravic vseh parov v Studiu ob 17-ih odgovarjalo prvih deset sodelujočih v referendumski kampanji. Voditeljica bo Nataša Lang.
Na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj so začeli postavljati dva metra in pol visoko žično ograjo. Ob begunski krizi so v Evropi vse pogostejše ideje o odpravi zdajšnjega schengenskega območja brez notranjih meja, pa tudi o tako imenovanem mini- schengenu. Bo neovirano prestopanje meje med članicami Evropske unije le še spomin? Bo Schengen preživel najresnejšo krizo doslej in ali bo Slovenija ostala znotraj tega območja? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih. Z gosti in voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»Odprite okna in vrata Cerkve, da skoznjo zaveje svež veter,« je ob sklicu Drugega vatikanskega koncila dejal takratni papež Janez XXIII. Ob 50-ti obletnici konca drugega vesoljnega cerkvenega zbora pa se poraja vprašanje, kakšen veter je pravzaprav prinesel koncil, ki velja za največji cerkveni projekt 20-tega stoletja, prelomni dogodek v zgodovini Cerkve. V Studiu ob 17-ih s Petrom Frankom.
Neveljaven email naslov