Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti:
dr. Jure Požgan, FDV
Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze
Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in širitvi
Evropska unija se je na rusko agresijo na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo daljnosežne. Ruski napad je jasno pokazal, da Unija bolj kot kadar koli prej potrebuje tako imenovano strateško avtonomijo, saj je od tega odvisna evropska varnost na več področjih. Ji bo uspelo najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, migracij in azila ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok in gosti:
– dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede,
– dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze,
– dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti:
dr. Jure Požgan, FDV
Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze
Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in širitvi
Evropska unija se je na rusko agresijo na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo daljnosežne. Ruski napad je jasno pokazal, da Unija bolj kot kadar koli prej potrebuje tako imenovano strateško avtonomijo, saj je od tega odvisna evropska varnost na več področjih. Ji bo uspelo najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, migracij in azila ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev?
O tem voditeljica Sandra Krišelj z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok in gosti:
– dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede,
– dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze,
– dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.
Na trgu dela se kljub upadanju brezposelnosti povečuje skupina starejših brezposelnih. Demografske smernice so neusmiljene: prebivalstvo se stara in v prihodnjih 20ih letih bo kar tretjina populacije starejša od 60 let. V Sloveniji smo na dnu po zaposljivosti starejših. Zakaj; so starejši manj konkurenčni? So naša podjetja sploh pripravljena na vse starejše delavce? Kako se spoprijeti z vedno večjo skupino brezposelnih starejših, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.
Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.
Odločitev nekaterih šol, da dajo svoje kuhinje v najem zunanjim izvajalcem, sproža nasprotovanja, češ da cilj šolske prehrane ni dobiček, temveč kakovost. Bo denimo tuja multinacionalka pripravljala zdravo hrano lokalnega izvora? Naj bo šolska kuhinja torej pridobitna dejavnost ali javna služba? Kako kakovostna je hrana v slovenskih šolah; se tudi na področju šolstva kažejo smernice privatizacije nekaterih dejavnosti? O tem v današnjem Studiu ob 17h.
V mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru se pomanjkanje anesteziologov že pozna pri delu z bolniki, saj zaradi kadrovske stiske odpade do 10 odstotkov načrtovanih posegov, zaradi preobremenjenosti teh kadrov pa je ogrožena varnost bolnikov. Pomagali bi lahko iz drugih bolnišnic, morda pa tudi iz tujine. Kako ukrepati ob kroničnem pomanjkanju kadrov v zdravstvu, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Tatjano Senegačnik.
Adrio Airways prodajajo; ob tem je za danes napovedana stavka preklicana, saj so dosegli dogovor. Odprta pa ostajajo nekatera druga žgoča vprašanja; med drugim, kdo bo v okviru dokapitalizacije zagotovil sredstva za nadaljnje delovanje družbe in kaj bi morebitna prodaja Adrie ali celo njen propad pomenila za razvoj slovenskega turizma in povezljivost države s svetom. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Simeono Rogelj.
Polemika ob Literarnem atlasu Ljubljane je znova opozorila na vlogo pesnic in pisateljic v literarnem prostoru, strokovni literaturi in posledično v učnih načrtih, literarnem kanonu … O temi bodo v Studiu ob sedemnajstih z naslovom Literarne ustvarjalke nekoč in jutri razmišljali pesnica in esejistka Meta Kušar, literarna zgodovinarka in urednica Zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž ter pesnik in urednik, letošnji Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, z njimi se bo pogovarjal v živo Marko Golja. Nikar ne zamudite!
522 evrov – to je povprečnina, ki jo bodo občine dobile v prihodnjih dveh letih. Njena višina je posledica propadlih pogajanj med občinami in vlado, saj so lokalne skupnosti zahtevale znesek 536 evrov. Zakaj zbližanje stališč ni bilo mogoče? Kaj propad pogajanj pomeni za občine, kako bodo nižjo povprečnino občutili njihovi prebivalci? In kaj če ustavno sodišče pritrdi občinam? O tem v današnjem studiu ob 17-ih z voditeljem Danielom Poslekom.
Ali bo današnje srečanje predsednikov držav v procesu Brdo – Brioni prineslo skupni odgovor za zmanjšanje migracijskega toka na Balkanski poti? Vse več držav se zapira za žičnate ograje, mobilizira vojsko in policijo. Kako bodo napadi 13. novembra spremenili Evropo in življenje v njej? Se bomo izognili policijski državi in tesnejšemu zapiranju meja? Katerim pridobljenim temeljnim svoboščinam se bomo odrekli na račun večje varnosti oziroma katerim se ne bi smeli? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Sandra Brankovič z gosti.
Gospodarstveniki in delodajalci so v teh dneh ogorčeni nad ravnanjem vlade tako zaradi davčne reforme, ki dodatno obremenjuje gospodarstvo, kot minimalne plače, pri kateri v okviru socialnega sporazuma, kot trdijo, sploh niso imeli nobene besede. Na kapljo čez rob kaže namera delodajalcev, da najverjetneje še danes izstopijo iz socialnega sporazuma. Kaj konkretno očitajo vladi in zakaj jim ta nikakor ne prisluhne, v današnjem Studiu ob 17-ih z Urško Jereb Brankovič.
Po petih letih razprav se je v teh dneh začela javna obravnava načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka. Ta bo za prihodnjih deset let določil varovanje narave in življenje na območju našega edinega nacionalnega parka. Dokument je nujen za delovanje parka, toda v Bohinju, občini, kjer na zaščitenem območju živi največ prebivalcev, mu odločno nasprotujejo. Zakaj tako buri duhove, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec.
Za primorskimi oljkarji je najprijetnejše opravilo: (novembrsko) vreme jim je bilo zelo naklonjeno pri obiranju oljk. Oljčnega olja pa ne bo toliko, kot so si želeli in kolikor bi ga lahko prodali. Kakšno je slovensko ekstra deviško oljčno olje, kako tržno usmerjeni so slovenski oljkarji in zakaj se je sajenje novih oljčnikov nekoliko ustavilo? O tem v Studiu o 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.
Ob robu sprejemanja proračuna za prihodnji dve leti, ki na krilih rasti namenja več tudi za plače in pokojnine, se v današnjem Studiu ob 17ih sprašujemo, ali je kriza vendarle končana in kako smo jo preživeli. Koliko socialne države smo ohranili in kakšen je naš standard zdaj? Z voditeljico Zdenko Bakalar.
Pri nas šest let ni ustrezne stanovanjske politike in v tem obdobju se je razraslo oddajanje v najem na črno, zmanjšala se je varnost najemnih razmerij, kakovost stanovanj se zmanjšuje, novih gradenj pa močno primanjkuje, predvsem takšnih za mlade oziroma tiste, ki se želijo osamosvojiti. Vlada je odločena končno poseči na trg s stanovanjsko politiko, ki bo socialna, prostorska in gospodarska. Se mladim obetajo boljši bivanjski časi? Kateri ukrepi so pripravljeni za starejše in ranljivejše skupine? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Teroristični napadi v Franciji, pokol nedolžnih civilistov, ki so ga brutalno izvedli pripadniki Islamske države, je pretresel svet. Se sploh lahko ubranimo pred takimi napadi in ali lahko svet reši krize v Siriji in Iraku, ki sprožajo take zločine? Bo zaradi njih prišlo do bolj nestrpnih odzivov na begunce z Bližnjega vzhoda? O tej zapleteni problematiki v oddaji Studio ob 17h. Z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ob vladni izdaji uredbe o koncesiji za rabo termalne vode so v večini zdravilišč takoj napovedali potop ali vsaj hude težave v poslovanju. Uporaba geotermalne energije je za zdravilišča osnova, uporabljajo jo tudi gospodarske panoge ter za ogrevanje javnih in zasebnih stavb. V današnjem Studiu ob 17-h ne bomo odkrivali tople vode, razjasnili pa bomo, kdo jo lahko uporablja in kako, kaj država pridobi s koncesijami in kaj z njimi pridobijo oziroma izgubijo uporabniki. Voditeljica bo Lidija Kosi.
V Sloveniji bo kmalu začel veljati že tretji zakon o javnem naročanju. Poslanci ga bodo po vetu državnih svetnikov najverjetneje vnovič potrdili, čeprav ni všeč nikomur – ne velikim in malim podjetjem ne sindikatom in tudi ne kmetom. Ali so podizvajalci z novo ureditvijo res slabše zavarovani, katere spremembe meril za izbiro ponudnika so predvidene in ali bo boj s korupcijo na tem področju učinkovitejši, v tokratnem Studiu ob 17h z Erno Strniša.
Brez rasti ne bo prave sanacije bank in javnih financ, trdi finančni minister Dušan Mramor. K spodbudnim gospodarskim kazalcem so doslej največ prispevali izvozniki, zlasti predelovalne dejavnosti. Industrijska podjetja pričakujejo boljše poslovno okolje, manj administrativnih ovir, tudi spodbudnejšo davčno politiko, to naj bi bila prav ta odskočna deska za več delovnih mest. Ali tudi država vidi podobne težave kot industrijska podjetja? Jim lahko stopi naproti? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Zdenko Bakalar.
V razmerah obvladovanja velikega števila beguncev in še vedno trajajoče gospodarske krize so bile včeraj na Hrvaškem parlamentarne volitve. Predvolilna retorika je bila v znamenju velike politične polarizacije in zaostrovanja odnosov s sosednjimi državami. Del tega je bila tudi odločitev hrvaške vlade, da se umika iz arbitražnega sporazuma o meji s Slovenijo. Kaj čaka novo hrvaško vlado in kakšna bo njena politika do Slovenije? O tem v ponedeljkovem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Neveljaven email naslov