Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Izvolitev Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika ob ozko ameriških interesih postavlja v ospredje vprašanja evropsko-ameriških odnosov v prihodnje, pa tudi usode ustaljene čezatlantske varnostne strukture, če Trump ne bo želel biti motor zavezništva. Predvsem pa: kakšna bo usoda Evropske unije ob krepitvi populizmov in nacionalizmov v posamičnih članicah? O tem v Studiu ob 17-ih voditelj Andrej Stopar z gosti.
Epidemija svetovnih razsežnosti, kuga 21-tega stoletja – dve oznaki za morda vodilno civilizacijsko bolezen današnjega časa – za sladkorno bolezen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima diabetes že več kot 400 milijonov ljudi, 5 milijonov jih vsako leto zaradi tega umre. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni se bomo v Studiu ob 17-ih vprašali ali se kot družba zavedamo hudih posledic tega kroničnega obolenja in kako se v naši državi odzivamo na povečevanje števila bolnikov s sladkorno boleznijo.
Začelo se je za oljkarje najbolj naporno in hkrati najbolj prijetno obdobje obiranja plodov. Normalnih oljčnih letin že nekaj časa ni več. Za manjšo količino pridelka od pričakovane poskrbi bodisi vreme bodisi škodljivci. Slovenski oljkarji se kljub temu lahko pohvalijo z odlično kakovostjo ekstra deviškega oljčnega olja. O tem, zakaj še vedno nimamo strategije razvoja te kmetijske panoge, med drugim v Studiu ob 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.
Delež lokalno pridelane hrane v javnih zavodih je 40-odstoten. Pred skorajšnjim dnevom slovenske hrane se sprašujemo, kako ga povečati, saj je to pomembno z ekonomskega in zdravstvenega vidika, ker je lokalna hrana tudi kakovostnejša. Kaj lahko k temu prispevajo država, občine, kaj naročniki in kaj kmetijske zadruge? Ali bo kdo ustavil kršitelje, ki z dumpinškimi cenami na javnih razpisih izigravajo sistem in zavirajo ponudnike? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.
Analizirali bomo izide težko pričakovanih predsedniških volitev v Združenih državah Amerike. Kakšne bodo posledice spremembe v Beli hiši za svet? Pregledali bomo, kakšno dediščino je po osmih letih predsednikovanja zapustil Barack Obama in kakšna je ameriška družba po najbolj negativni volilni kampanji doslej – z voditeljico Sandro Brankovič
V Studiu ob 17-ih danes pojasnjujemo zahteve zdravnikov ter razloge in možnosti za povišanje plač. Kolikšna je obremenjenost zdravnikov in kaj bi prinesla uvedba normativov? Zakaj se v zdravstvu kopičijo nadure, je res potrebnega toliko dela, ki presega delovni čas? Kaj je s pilotnim projektom uveljavljanja standardov in normativov in ne nazadnje – si vlada ob vseh čakalnih vrstah sploh lahko privošči stavko v zdravstvu? V Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Snežano Ilijaš.
V državnem zboru poteka obravnava interpelacije zoper ministrico za šolstvo Majo Makovec Brenčič, ker ni uresničila ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva. Kako je s to problematiko v Sloveniji, kako pri nas deluje zasebno šolstvo in – primerjalno – kako je s financiranjem zasebnega šolstva v tujini, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Natašo Lang.
Na Univerzi na Primorskem po nekaj letih spet vre. Znanstvenoraziskovalno središče želi izstopiti iz Univerze, ker naj bi ga ta po besedah zaposlenih načrtno uničevala. Vlada pa je sprejela sklep o prenehanju članstva Znanstvenoraziskovalnega centra v Univerzi na Primorskem, a brez datuma, do kdaj naj pristojno ministrstvo opravi potrebne postopke. To je le ena od tem tokratnega Studia ob 17-ih. Marko Golja je povabil goste z obeh strani in z dveh ministrstev. Kdo bo prišel, bomo slišali v oddaji v živo.
Plečnikov stadion v Ljubljani danes kaže klavrno podobo zapuščenega in propadajočega objekta. Vlagatelj Joc Pečečnik že devet let zagovarja čimprejšnji začetek izpeljave projekta, predvsem arhitekturna stroka pa opozarja na uničevanje kulturne dediščine. Kakšna sta pomen in vloga kulturne dediščine v moderni dobi, v kateri prevladuje kapital? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljem Markom Rozmanom.
V Spodnji Savinjski dolini je še vedno prisotno nezadovoljstvo z odločitvijo države, da bo hitro cesto med Velenjem in štajersko avtocesto speljala mimo Braslovč, Polzele in Šmartnega ob Paki ter jo na avtocesto priključila v Šentrupertu. Da je omenjena trasa predraga ter uničuje preveč domov in najboljša kmetijska zemljišča, trdijo nasprotniki takšnega načrta in zahtevajo priključek v Arji vasi. Kako jim odgovarja okoljsko ministrstvo in zakaj od umestitve trase ne bodo odstopili? O teh in številnih drugih podobnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Danjelom Poslekom.
Radio je čudovit medij - povsod dostopen, prvi na kraju dogodka in osebno obarvan-s svojimi glasovi, z delčkom sebe, vsak dan prihajamo v vaše domove in, naš nacionalni radio z bogastvom treh programov je res izjemen. Pred 88-imi leti je takratni Radio Ljubljana začel redno pošiljati v eter slovensko besedo in pesem in do danes smo novinarji radia z dušo predani tej veliki zgodbi. V tokratni oddaji vam predstavljamo svoj program in vse nas, ki imamo radio preprosto radi.
V spominskem parku Dobrava pri Mariboru bodo danes pokopali posmrtne ostanke iz kostnice v rovu Barbara. Gre za simbolno izjemno močno, za marsikoga celo zgodovinsko dejanje, s katerim kot družba izpolnjujejo eno od osnovnih civilizacijskih norm, to je pravico vseh do pokopa in groba. Današnje simbolno dejanje pa je le eden od korakov bistveno težje poti. Smo se kot posamezniki in družba sposobni in pripravljeni pogovoriti, poslušati, razumeti in morda prek sočutja celo odpustiti? Spravo potrebujemo vsi, odločitev, kako do nje, pa je zgolj v naših rokah. V Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Celestino.
Konec tedna bo slovenska prestolnica znova postala tekaško središče. Pred 21-im ljubljanskim maratonom je priložnost, da se vprašamo, kje je mesto največjega slovenskega tekaškega praznika na evropskem in svetovnem zemljevidu. Zakaj je ljubljanski maraton poseben in kaj imajo drugi maratoni, česar naš nima? S kakšnimi izzivi se srečujejo organizatorji prireditve in zakaj Slovenci še vedno radi tečemo – ne le doma, ampak tudi v tujini? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih iskala Uršula Majcen.
Najnovejši rezultati projekta »Zdravje v občini« kažejo na velike razlike med regijami. Zakaj je največja umrljivost prav v vzhodni polovici države? Prav tako je tam delež osnovnošolskih otrok, ki so čezmerno prehranjeni, med višjimi. Razpon bolniške odsotnosti zaposlenih po občinah se giblje od 8,5 do več kot 20 koledarskih dni. Kakšne ukrepe za zmanjšanje razlik lahko pričakujemo od ministrice za zdravje? Predstavljamo razlike in raziskujemo po terenu. O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Tino Lamovšek.
Sirska vojska stopnjuje napade na dele mesta Alep, ki so še v rokah uporniških skupin. V sosednjem Iraku pa so vladne in kurdske sile začele ofenzivo za zavzetje mesta Mosul, iraške utrdbe Islamske države. Samorazglašeni islamski kalifat se vse bolj krči, usoda obeh milijonskih mest pa bo določila tudi usodo obeh držav. Bosta Sirija in Irak ostala enotni državi, lahko pričakujemo nove valove beguncev? Več v razmerah na nemirnem Bližnjem vzhodu v današnjem Studiu ob 17-ih.
Predlog zakona o dimnikarskih storitvah, ki uvaja licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev, je pred tretjim branjem, večina poslancev pa je, kot kaže, naklonjena predlogu, po katerem naj bi nov sistem zaživel z letom 2017. Če bo zakon sprejet, licence ne bodo krajevno in časovno omejene, uporabniki si bodo dimnikarja lahko izbrali sami, namesto sedanjih fiksnih cen pa nov zakon predvideva zgolj najvišje cene. Kakšen bo nadzor nad izvajanjem zakona, ali novi zakon uporabnikom prinaša večjo varnost in morda tudi višje cene, o tem bomo govorili v petkovem Studiu ob 17h. Pripravlja Peter Močnik.
Migracijske razmere pri nas so trenutno stabilne, a na notranjem ministrstvu opozarjajo, da se to lahko hitro spremeni. Razmere v Turčiji in Srbiji so negotove, tam namreč čaka več tisoč beguncev, ki želijo pot nadaljevati proti severu. Slovenija se tako lahko v kratkem znajde pod velikim pritiskom nezakonitih prebežnikov. Na notranjem ministrstvu so zato pripravili osnutek sprememb zakona o tujcih, ki uvaja ostre ukrepe. V razmerah, ko bi bila ogrožena javni red in notranja varnost države, policija med drugim prebežnikom ne bi več dovolila vstopa. Vrata pa bi zaprli tudi prosilcem za azil. Nevladne organizacije so že na nogah in opozarjajo, da je taka ureditev v nasprotju z mednarodnim pravom in ustavo. Ali je tako ostra politika do beguncev upravičena? Kje so pomisleki? O tem bomo govorili v Studiu ob 17h z voditeljico Lucijo Dimnik Rikič.
CETA – Celoviti sporazum med Evropsko unijo in Kanado je naletel na nekaj političnih ovir. Kljub prilaganju posebne skupne izjave k sporazumu, ki odgovarja na pomisleke in strahove držav, očitno niso pomirjeni čisto vsi. Slovenska vlada CETO podpira, končno besedo pred uveljavitvijo sporazuma pa bo imel državni zbor. O sprejemanju CETE, učinkih na Slovenijo in pomislekih bo tekla beseda v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc je doletela interpelacija, v kateri ji očitajo zamudo pri pripravi ključne zakonodaje za celostno zdravstveno reformo, prav tako naj bi bila odgovorna za slabo finančno stanje v zdravstvu, nenehno podaljševanje čakalnih vrst ter za neustrezno delovanje urgentnih centrov. Soodgovorna naj bi bila tudi za slabo poslovanje javnih zavodov in korupcijo, posledica vsega tega pa je predvsem izgubljeno zaupanje ljudi v zdravstvene ustanove. Spremljali bomo razpravo v parlamentu in dogajanje komentirali z gosti v studiu.
V Sloveniji je 10 tisoč otrok z motnjami v duševnem razvoju. Zgodnji začetek pomoči otroku in njegovi družini je zelo pomemben, saj ima prikrajšanost v zgodnjem otroštvu težko popravljive posledice pozneje v življenju. Toda na zakon o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami čakamo že desetletje. Z novim predlogom zakona se morda le premika. Kaj bi moral vsebovati, kakšno podporo potrebujejo starši in vsa otrokova družina – o tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Petro Medved.
Neveljaven email naslov