Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
V Mariboru se nocoj začenja 51-ti Festival Borštnikovo srečanje, nacionalni festival slovenskih gledališč. Selektorica letošnjega je za tekmovalni program izbrala enajst od dvanajstih možnih predstav, ki si jih bo občinstvo ogledalo do 23-ega oktobra. O festivalu, razvojnih smereh slovenskega sodobnega gledališča in izzivih v Studiu ob 17-ih z voditeljico Simono Kopinšek.
Na eni strani revščina, na drugi velika količina hrane, ki konča v smetnjakih. Zakonodaja velikokrat ne dopušča, da bi jo podarili tistim, ki bi jo potrebovali. Ekologi brez meja so v teh dneh začeli nov projekt »Ne meč´mo hrane stran!«, katerega cilj je raziskati stanje na tem področju ter preprečiti zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše. Hkrati si s projektom prizadevajo za ozaveščanje o problematiki zavržene hrane v gospodinjstvih.
Čakalne dobe v zdravstvu so znova naplavile na dan kriminalno početje. Tokrat kriminalisti v ljubljanskem Kliničnem centru in na Onkološkem inštitutu preiskujejo podkupovanje zdravnikov, da bi ti omogočili preskakovanje čakalnih vrst. Tudi v ozadju izolskega primera, v katerem so umrli trije ljudje, so bile nedopustno dolgotrajne čakalne dobe. Kaj dela ministrstvo za zdravje, da bi skrajšalo čakalne dobe, kdo nadzoruje sezname čakajočih in kako preprečiti goljufije, bo tema današnjega Studia ob 17-ih z voditeljico Heleno Lovinčič.
Kje je naše visoko šolstvo v mednarodnem prostoru, kaj prinaša novela zakona o visokem šolstvu, zakaj se naši študenti ne udeležujejo radi študijskih izmenjav v tujini? O tem in izzivih na začetku študijskega leta se bo z rektorjema naših največjih univerz, ljubljanske in mariborske ter predstavnikoma pristojnega ministrstva in študentov pogovarjala Nataša Lang.
Ameriška predsedniška kampanja je dosegla vrhunec. Demokratska kandidatka Hillary Clinton za zdaj vodi, tudi zaradi nepremišljenih izjav svojega republikanskega tekmeca, milijarderja Donalda Trumpa. A boj za Belo hišo še ni odločen. Oba tekmeca v televizijskih nastopih in potovanjih po državi skušata prepričati še neodločene volivke in volivce. V Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
V vseh vinorodnih deželah Slovenije se bo ta konec tedna končala letošnja redna trgatev. Na trsih bo ostalo le še grozdje za posebna predikatna vina. Tisti, ki niso imeli težav s točo in pozebo, se veselijo dobrega in obilnega letnika. To je ob starih zalogah povzročilo nizke odkupne cene, ki ne pokrijejo stroškov pridelave grozdja. Tako so na vzhodu Slovenije že vskočili avstrijski vinarji z višjimi cenami. Več o letošnji trgatvi v Studiu ob 17ih Jože Žura z gosti.
Družba za upravljanje terjatev bank je začela težko pričakovane prodajne dejavnosti stanovanj v Kopru in Ljubljani. Nokturno je na prodaj, številni pa se jezijo, ker so pričakovali nižje cene. Celovški dvori bodo na trgu prihodnji teden. Kakšna pa je preostala ponudba stanovanj? Po dolgotrajnem mrtvilu se nepremičninski trg končno oživlja, celo tako, da se vrstijo nakupi stanovanj kot finančne naložbe. Podrobno o nepremičninskem trgu z gosti in voditeljico Majo Derčar v Studiu ob 17-ih.
Zaradi gospodarskega okrevanja je manj sicer običajnega proračunskega hrupa. Po pravilu bodo vsa ministrstva dobila več denarja, vlada pa je za prednostna področja določila varnost, naložbe v infrastrukturo, znanost in zdravje. Z uvodno predstavitvijo proračunskih dokumentov se začenja skoraj dva meseca trajajoče potrjevanje proračunov. Kaj se skriva za devetimi milijardami in pol proračunske porabe, boste izvedeli v Studiu ob 17-ih z gosti. Voditeljica bo Zdenka Bakalar.
Lokalne volitve v Bosni in Hercegovini so pokazale stopnjevanje napetosti na narodnostni podlagi. Tako so volilci v Republiki Srbski podprli politiko osamosvajanja, ki jo pooseblja Milorad Dodik, osrednje oblasti v Sarajevu pa upajo, da bo evropska politika vendarle združila prizadevanja tako bošnjaških kot srbskih in hrvaških politikov. O tem, kako realna je ta možnost, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Madžari so včeraj na referendumu kot prvi v Evropski uniji glasovali o begunskih kvotah, ki jih je določil Bruselj. Pod vplivom agresivne in negativne protimigrantske kampanje desničarskega premierja Viktorja Orbana sta se med Madžari okrepila strah ter odpor do migrantov in beguncev. Kako pa bo rezultat referenduma vplival na druge države članice Unije in kakšne bodo posledice za migrantsko politiko v Evropi? Z voditeljico Sandro Brankovič.
Turno kolesarstvo je pri nas vse bolj priljubljeno, kar so spoznali tudi pri Planinski zvezi Slovenije. Na Slovenski turno-kolesarski poti, dolgi tisoč 800 kilometrov, kolesar z vzponi premaga 50 tisoč metrov višinske razlike, spoznava naravo, planinsko in narodopisno zgodovino ter na novo odkriva planinski svet. Slovenska turno-kolesarska pot je pomemben del trajnostnega turizma, kolesarji pa na 109-ih točkah z žigom dokazujejo svoj obisk - tudi v Mihelčičevem domu na Govejku, od koder bo v živo potekal Studio ob sedemnajstih, povezan s turnim kolesarstvom, izzivi in priložnostmi. Voditeljica Aljana Jocif.
Pomočnice vzgojiteljic že dlje časa opozarjajo, da je njihovo delo prenizko vrednoteno in da je država pozabila na njihov karierni in profesionalni razvoj. S protestom pred vlado zahtevajo takojšnja pogajanja in dogovor o zvišanju svojih plač. V Studiu ob 17-ih bomo zato govorili o položaju pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic, o njihovem delu in odgovornosti, pa tudi o tem, kaj je poslanstvo vrtcev in strokovnega kadra v njem, zakaj je zgodnje otroštvo tako pomembno za razvoj otroka ter zakaj ni vseeno, komu zaupamo otroka, ko ga oddamo v vrtec.
Kaj prinaša mala davčna reforma, ki jo je včeraj sprejel državni zbor? Kakšne bodo spremembe dohodnine in davka od dobička podjetij? Zaradi spremembe dohodninske lestvice bodo višje plače manj obremenjene z dohodnino. Izpad dohodnine v proračunu pa bodo nadomestili z višjim davkom od dobička in tudi bolj učinkovitim pobiranjem davkov. Kako bo torej po novem letu z obdavčitvijo plač in dobička, o tem v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Zdenko Bakalar.
Pred jutrišnjim začetkom Festivala za tretje življenjsko obdobje bomo v Studiu ob 17ih govorili o pomenu ohranjanja dragocenih izkušenj starejših za trg dela in širšo družbo ter o prenašanju teh izkušenj na mlajše generacije. Zanimal nas bo prehod iz delovno aktivne dobe v upokojitev ter katere možnosti se odprejo starejšim, ko končajo poklicno kariero. Prispevke s terena in razmišljanja gostov bo usklajevala voditeljica Urška Valjavec.
Da znanje tujih jezikov bogati in usposablja, se načelno strinjajo vsi, vprašanje pa je, kako doseči večjezičnost. Na osnovnih šolah razmere pri poučevanju drugega tujega jezika niso urejene, opozarjajo starši, učitelji in ravnatelji. Med učenci so velike razlike v zainteresiranosti in zmožnostih učenja. Samo znanje angleškega jezika nas tudi še ne naredi za večjezično družbo. Večji delež tujih jezikov na račun drugih šolskih predmetov pa verjetno ne pride v poštev. Kako torej do večjezičnosti, v Studiu ob 17h ob evropskem dnevu jezikov z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Poletna turistična sezona v Posočju se končuje. Več kot polovico prenočitev tam ustvarijo julija in avgusta, zato želijo goste zadržati tudi jeseni z različnimi dogodki, kot je nedavni bovški maraton, ki so ga oživili po več kot treh desetletjih. V dolino Soče privablja največ turistov prav šport. Na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem so lani našteli rekordnih 420 tisoč prenočitev, letos si obetajo še boljše rezultate. O priložnostih doline Soče in izzivih pred tamkajšnjimi turističnimi delavci v današnjem Studiu ob 17h z Marišo Bizjak.
Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že več tisočletij. Nova znanstvena spoznanja pa jim šele v zadnjem obdobju utirajo pot tudi v uradno medicino. Tako pri nas minevata dve leti, odkar je uporaba snovi iz konoplje dovoljena za medicinske namene. Zdravniki z njo pomagajo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo in rakavimi obolenji. Zdaj pa je nastopil čas za korak naprej. O tem, kaj predlaga stroka in kakšne so želje ter tudi zahteve bolnikov in civilne družbe v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Iztokom Koncem.
Imenovanje nove finančne ministrice Mateje Vraničar Erman danes v državnem zboru ni pod vprašajem, saj ima zagotovljenih dovolj koalicijskih glasov. Njen prvi preizkus bo sprejemanje državnega proračuna za prihodnji dve leti in nekaterih davčnih zakonov. Neposreden vpliv bo imela na pomembne odločitve, povezane z reformami (z zdravstveno na čelu), pogajanji, plačami javnih uslužbencev. Kaj lahko pričakujemo, če kaj, na polovici mandata te vlade, ko stranke vse bolj pogledujejo proti volilnem letu 2018? O tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Zdenko Bakalar.
Danes v Studiu ob 17ih interpelacija zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Očitajo mu oviranje poti do graditve drugega tira, med drugim ga sumijo nezakonitega vplivanja na nadzornike Luke Koper in Darsa. Krivijo ga za neuspešno delo v zvezi z infrastrukturo, zlasti glede posodobitve železniške proge Pragersko-Hodoš. Kako bo o neutemeljenosti očitkov prepričal poslanke in poslance, čeprav njegova politična usoda ni negotova, saj je v rokah trdne koalicije? Voditeljica bo Alenka Terlep.
Del odgovornosti za slab položaj arhitekture nosi država s svojimi ustanovami. Zato ministrstvo za kulturo pripravlja temeljni dokument za odgovorno urejanje prostora v prihodnosti. Uredil naj bi razmerja med snovalci in uporabniki po načelih kakovostne arhitekture, pametnega razvoja, trajnostne rasti in vključevanja arhitekture v vse plasti zasebnega in družbenega delovanja. Več s strokovnjaki s tega področja v Studiu ob 17h z voditeljico Petro Tanko.
Neveljaven email naslov