Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Slovenija se po gospodarski rasti že nekaj mesecev uvršča v vrh Evropske unije. Po letih krize se je prebudila industrija, pa tudi storitve in gradbeništvo. Prvič po sedmih letih je brez dela manj kot 100 tisoč ljudi. Kako se to odraža v konkretnem poslovanju podjetij, kako pri zaposlovanju in dobičkonosnosti? Kaj lahko stori država za nadaljevanje teh ugodnih smernic, sploh ob visokih stroških dela, ki zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva? O tem v današnjem Studiu ob 17ih Urška Jereb Brankovič z gosti.
Status svobodnega umetnika ali samozaposlenega v kulturi je včasih veljal za prestiž, zdaj pa več kot tretjina samozaposlenih v kulturi živi pod pragom revščine. Skoraj vsak minister je s posegom na to področje razburil zainteresirano javnost. Razmer dolgo niso urejali sistemsko, zato so popravki delovali kot prilivanje olja na ogenj. Tudi z novo uredbo je podobno. V kakšnih razmerah delujejo samozaposleni v kulturi in kako urejajo njihov položaj, v tokratnem Studiu ob 17h.
Slovenskega turizma v letošnjem letu ne čakajo zgolj nove napovedi o rekordnem obisku in prenočitvah tujih turistov, temveč bo pestro tudi pri postavljanju temeljev njegovega razvoja in usmeritev. Kaj prinaša morebitna deregulacija poklica turističnega vodnika – slovo birokratskih ovir ali zmanjšanje kakovosti storitev? Je porazdelitev zvišane turistične takse med občino in Slovensko turistično organizacijo pravična? Bomo le dočakali posodobitev kategorizacije nastanitvenih obratov? Več z gosti v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo vodi Tina Lamovšek.
Slovenija je bogatejša za še eno jamsko odkritje, brezno, ki presega magično mejo 1000 metrov. To je uspelo ljubljanskim jamarjem na Kaninskih podih, kjer so naša najgloblja brezna. Zadnje preseganje omenjene meje je prvo po več kot desetletju. Kaj pomeni odkritje v svetovnem merilu, kako poteka raziskovanje Kaninskega pogorja, ki ga imenujejo kar slovenska Himalaja, kako v takšnih globinah raziskujejo in »živijo« jamarji, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.
Evropa je celina družinskih podjetij, tudi takšnih z več sto milijardami prihodkov. Družinska podjetja, lahko so delniške družbe ali d.o.o-ji, prevladujejo tudi pri nas. Kar 83 odstotkov slovenskih podjetij je v družinski lasti, a le slaba tretjina jih uspešno posluje v drugi generaciji. Kako poteka prenos vodstva in znanj s staršev na otroke? Se je pri nas že zamenjala generacija direktorjev? Kako družinska podjetja vodijo proces inovacije? Kaj je ključno za njihov uspeh in prodor na tuje trge? V Studiu ob 17-ih bodo o tem spregovorile ženske, naslednice uspešnih podjetij Roto, Varis in Krepko.
Kaj je zaznamovalo politično leto 2016 – s pogledom v to leto? V obdobju, ko vstopamo v najobčutljivejši del mandata, na obeh polih mešajo karte in skušajo pridobiti volivce. O dogajanju na slovenskem političnem parketu v ponovitvi oddaje Studio ob 17-ih, ki jo je pripravila Nataše Mulec.
Kateri dogodki so zaznamovali leto 2016 na zunanjepolitičnem prizorišču, boste izvedeli v današnji ponovitvi oddaje Studio ob 17h. Američani so za novega predsednika presenetljivo izvolili svojeglavega milijarderja Donalda Trumpa, prav tako presenetljivo so se Britanci odločili za odhod svoje države iz Evropske unije, v Siriji se je nadaljevala vojna in posledično beg njenih prebivalcev proti Evropi. In letos? Se bodo spremenila razmerja sil, ne nazadnje, v nekaj državah nas čakajo odločilne volitve.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Studiu ob 17h tokrat prisluhnite pregledu najvidnejših dogodkov leta 2016 v svetu kulture: prenovljena in razširjena je Narodna galerija v Ljubljani; razveselili smo se izjemnih najdb Prešernovih rokopisov in Bergantovih slik; nova sta razstavišče in razstava Moja Ljubljanica; osmič je bil Trienale sodobne umetnosti U3; spomnili se bomo dobitnikov Prešernove nagrade in Borštnikovega prstana ter vidnih dosežkov naših ustvarjalcev na vseh umetniških področjih. Studio ob 17h o kulturi pripravlja Tadeja Krečič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kateri dogodki so zaznamovali leto 2016 na zunanjepolitičnem prizorišču? Američani so za novega predsednika presenetljivo izvolili svojeglavega milijarderja Donalda Trumpa, prav tako presenetljivo so se Britanci odločili za odhod svoje države iz Evropske unije, v Siriji pa se nadaljuje vojna in posledično beg njenih prebivalcev proti Evropi. Pregled leta je pripravil Tomaž Gerden.
Gospodarstvo je letos nepričakovano raslo, nadaljeval se je odpor proti privatizaciji. Zaradi Luke Koper sta se tresli Primorska in politika na državni ravni. Ker gresta denar in politika dobro skupaj, je bilo tudi kar nekaj zanimivih kadrovskih zamenjav. O podrobnostih v letnem gospodarskem pregledu Simeone Rogelj.
Ob 25-ti obletnici sprejetja ustave se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, ali se je ta temeljni dokument slovenske države in družbe v četrt stoletja preobrazil iz nabora suhoparnih členov v živ dokument. Postal naj bi nekakšna ponotranjena izjava nazora nad tem, kdo smo državljanke in državljani, kako hočemo ravnati drug z drugim in kaj želimo postati kot pripadniki slovenske skupnosti.
V letu 2016 nismo imeli volitev. Smo se pa na njih zaradi koalicijskih ravsov skoraj odpravili in to ne enkrat. Tudi na desnem političnem polu je bilo živahno. Rdeča nit dogajanja pa distanciranje od Janše. Leto je zaznamovalo tudi 7 interpelacij. Te so spominjale na predvolilna soočenja, na trenutke na komedijo. Vabljeni na politični sprehod po letu 2016.
Bliža se 26-ta obletnica plebiscita, kar je priložnost za nov razmislek o prihodnosti naše države v vse bolj zapletenih in zloveščih geostrateških razmerjih “novega” sveta. V Studiu ob 17-ih bomo zato gostili predsednika države Boruta Pahorja, s katerim se bomo pogovarjali o vseh aktualnih temah in izzivih – od terorizma in begunske tragedije do domače politike in predsedniških volitev, ki bodo prihodnje leto. Pogovor bo vodila Tanja Starič.
Svet sta sinoči pretresla dva nova teroristična napada. Prvi je odel v črnino Berlin, v drugem je bil ubit ruski veleposlanik v Ankari. Kako daljnosežne bodo posledice za rusko-turške odnose, ključne tudi za reševanje konflikta v Siriji? Kako so teroristični napadi povezani z razmerjem sil v Siriji in kaj za razplet tamkajšnje kalvarije pomeni padec Alepa v roke režimskih sil? Več o tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem.
Pred počitnicami se sprašujemo, kakšen je šport po meri slovenskih otrok in mladostnikov ter kako dejavni so slovenski otroci. Kakšna so priporočila glede gibanja, kako aktivni so v šoli in zunaj nje, smo z zmogljivostjo slovenskih otrok lahko zadovoljni? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih iskala Uršula Majcen.
Ob 80. rojstnem dnevu papeža Frančiška bomo osvetlili njegov pontifikat. Izoblikoval je izrazito pozitivno medijsko podobo verskega voditelja, ki obiskuje zapornike, sprejema homoseksualce, tolaži žrtve nasilja, odpira sveto leto usmiljenja in nasploh ne obsoja nikogar. Po drugi strani pa so vse glasnejše kritike, predvsem v katoliških krogih, ki jih moti papeževo prijateljevanje z muslimani in protestanti, ki v njegovi kritiki potrošniškega kapitalizma vidijo grožnjo socializma in ki Frančiškov vpliv na mednarodne odnose presojajo skozi prizmo neobsojanja pokojnega kubanskega predsednika. Voditelj Studia ob 17ih bo Peter Frank.
Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo, pri otrocih pa je med najhitreje rastočimi v Evropski uniji. Lani je pri nas skoraj 300 tisoč ljudi živelo pod pragom tveganja revščine, število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij, pa se je povečalo že na 30 odstotkov. Kako je to mogoče in dopustno v socialni državi, za katero se razglaša Slovenija, v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Liano Buršič.
Po odstopu premierja Mattea Renzija zaradi neuspeha na referendumu o ustavnih spremembah bo Italija dobila novo vlado pod vodstvom dozdajšnjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. Precejšnji del italijanske politike pa se zavzema za predčasne volitve, na katerih pa bi po raziskavah javnega mnenja lahko veliko glasov dobile protievropske stranke. O Italiji in Evropi, v kateri se krepi populizem, bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.
Neveljaven email naslov