Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Evropo pretresa napad za napadom. Napadalec je v zadnjem obdobju tako imenovani samotni volk, ki ne pripada nobeni mreži. Prav zato napadi niso predvidljivi in jih ni mogoče preprečiti s še tako ostrimi varnostnimi ukrepi. V javnosti se pojavljajo vprašanja o razlogih za ta ekstremna dejanja, kako jih preprečiti in v kolikšni meri gre za novo evropsko družbeno realnost. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
Med skrb vzbujajočimi ukrepi, ki jih je po neuspešnem državnem udaru v Turčiji napovedal predsednik Erdogan, je tudi vnovična uvedba smrtne kazni. To obliko kaznovanja v Evropi danes pozna samo močno avtoritarna Belorusija – a motil bi se, kdor bi mislil, da je civilizacijski napredek smrtno kazen poslal na smetišče zgodovine. Kar 60 odstotkov svetovnega prebivalstva namreč živi v okolju, v katerem si država jemlje pravico razpolagati s človeškim življenjem. Bo torej 21-to stoletje smrtno kazen vrnilo med žive? In zakaj bi to predstavljalo le še eno znamenje več, da od dediščine humanistične, razsvetljene Evrope kaj kmalu ne bo ostalo ničesar več? Preverjamo v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih z voditeljem Goranom Deklevo.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neenakost spolov, neenake možnosti, seksizem, spolno nadlegovanje … Nedavna afera, povezana z Evaldom Flisarjem, je le ena od številnih zgodb, ki sicer nikoli ne bodo odmevale v javnosti. Naša družba je namreč prežeta s takšnim delovanjem, in to na najrazličnejših področjih: v kulturi, politiki, akademskih krogih, v javni in zasebni sferi. Žrtve običajno molčijo, zato je prav, da o tem spregovorimo. Tokrat v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropsko sodišče je sporočilo, ali je bil izbris imetnikov podrejenih obveznic v Sloveniji pred skoraj tremi leti upravičen. To bo podlaga za dokončno odločitev slovenskega ustavnega sodišča o zakonitosti izbrisa. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z gosti skušali odgovoriti na vprašanje, kdo bo plačal morebiti dobljene tožbe »izbrisancev«, vredne več kot pol milijarde evrov, zakaj je Slovenija edina evropska država, ki je morala v okviru bančne sanacije izbrisati ves podrejeni dolg v bankah in koga je zgodba najbolj prizadela. Voditeljica Urška Jereb Brankovič.
Po spodletelem poskusu vojaškega prevrata v Turčiji se razmere v tej 80-milijonski muslimanski državi, ki povezuje Bližnji vzhod in Evropo, umirjajo. A kot se je razkrilo, je turški predsednik Redžep Tajip Erdogan dogodke izrabil za obsežne čistke v vojski in sodstvu ter utrditev svojega položaja. O razmerah v Turčiji, eni od ključnih držav za geostrateška ravnovesja v regiji, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h. Voditeljica bo Sandra Brankovič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenska politika formalno odhaja na počitnice, a je sredi izjemno živahnega dogajanja. Kako ga vidi predsednik državnega zbora Milan Brglez? Kako se politični odnosi odražajo v delu državnega zbora in ali je Slovenija dve leti po parlamentarnih volitvah na poti do okrevanja ali do novih težav? O tem v pogovoru v Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Celestino.
Minister Dušan Mramor je utrdil javne finance in odšel. So razlogi za njegov odstop osebni ali jih lahko iščemo tudi drugje, med drugim v težavnem političnem usklajevanju? Kakšna je Mramorjeva zapuščina in kako naprej, o tem v današnjem Studiu ob 17ih.
V studiu ob 17- tih na prvem bomo analizirali rezultate poklicne in splošne mature. Kaj nam o znanju sporočajo rezultati letošnje mature, ki so drugi najboljši rezultati v zgodovini? Kaj nam torej sporoča sicer manjša generacija maturantov, kako pomemben je uspeh pri nadaljnjem vpisu in nadaljnji življenjski poti in ne nazadnje, kako pomemben je za določeno šolo. Z voditeljico Natašo Lang.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Šolarji uživajo v prostih dneh, mi pa se bomo dotaknili nekaterih manj prijetnih tem počitnic. Te vse bolj razkrivajo razlike v družbi – nekatere družine si lahko privoščijo veliko, številne pa ne morejo na morje. Zakaj sta sprememba okolja in aktivno preživljanje prostega časa za otroke pomembna? Koliko svobode pustiti najstnikom? Kako poskrbeti za to, da bodo prosti čas preživeli polno in tudi varno? Čemu so namenjene počitnice: zaposlenosti s številnimi programi, tabori in učenjem ali brezdelju in počitku? Odgovor je najbrž nekje vmes, iskali ga bomo z gosti v Studiu ob 17h: Anjo Vidmar, psihologinjo z Gimnazije Ledina; Urško Vrtačnik iz Zveze prijateljev mladine Vič Rudnik in predsednico komisije za letovanje pri ZPMS, Natalijo Tetičkovič Bogataj, predstavnico Drogarta, neprofitne volonterske organizacije, katere namen je zmanjševanje škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi, in Matjažem Medveškom, direktorjem Mladinskega informativnega svetovalnega središča Slovenije.
Naša država sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Samo v kmetijstvu so neurja s točo v zadnjem desetletju povzročila za več kot 100 milijonov evrov škode. Zakaj nimamo urejene sistemske obrambe pred točo in kako lahko zmanjšamo tveganje pred uničevalnimi posledicami, da ne bomo zvonili po toči, bomo z gosti razmišljali v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica Katarina Klep Černejšek.
Še vedno odmeva tragična vest o smrti deklice zaradi nasilja v družini. Primerov je vse več. Kako je mogoče, da okolica, šole, zdravstvene službe, spregledajo nasilje? Kdo mora spregovoriti, ukrepati, kako prepoznati tudi prefinjene oblike nasilja in ne nazadnje, kakšna je naša zakonodaja, na primer zakon o preprečevanju nasilja – v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.
Brexit je Evropsko unijo postavil pred ključna, eksistencialna vprašanja. Potreba po reformi je stalnica izjav tako iz Bruslja, kot iz evropskih prestolnic. Napovedani britanski odhod je povedal vsaj to, da jih je treba uresničiti nemudoma, a kaj, ko so pogledi tako različni. Kdo bo oblikoval strategijo razvoja Unije? Jih bomo iskali skupaj ali pa jih bo podala peščica vodilnih držav Unije? To sta nakazala sestanka zunanjih ministrov šestih ustanovnih članic v Rimu in še voditeljev Nemčije, Francije, Italije in Evropskega sveta v Berlinu. Kakšne – če kakšne – strategije oblikuje Slovenija? Predsednik države Borut Pahor se želi pogovoriti le z dvema politikoma, s premierjem Mirom Cerarjem in vodjo opozicije Janezom Janšo. So časi kompromisov, sprejetih v širokih krogih, mimo? O tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Andrejem Stoparjem in njegovimi gosti: dr. Zlatkom Šabičem, dr. Janezom Markešem in dr. Boštjanom Udovičem.
Slovenski filmski center nima vodstva, kar pomeni, da ne morejo izvrševati razpisov in sklepati pogodb; v skrajnem primeru pa bodo tudi zaposleni ostali brez plač. Kandidat, ki ga je predlagala stroka, namreč ni dobil podpore vlade. Na področju filma pa je vrsta odprtih vprašanj in izzivov, s katerimi srečujejo filmski ustvarjalci. Ključni izzivi so ukrepi za izboljšanje stanja in izoblikovanje vizije o tem, kako uspešne slovenske filme še bolj približati občinstvu doma in po svetu. O tem z voditeljem Urbanom Tarmanom in gosti v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Socialni partnerji so nekajkrat prekinili pogajanja, a tem lahko sledi le konflikt. Kako močan je socialni dialog med delodajalci, sindikati in vlado v Sloveniji ? Kateri so tisti zakoni, ki se ne smejo znajti na parlamentarni mizi brez soglasja socialnih partnerjev? Jih skrbijo njihovi interesi ali skušajo narediti čim več za posameznika? V današnji oddaji Studio ob 17-ih bomo govorili o pomenu socialnega dialoga na državni ravni, v podjetjih in med različnimi generacijami.
Mednarodna raziskava o spretnostih odraslih v 33-tih državah razkriva, da so odrasli pri nas v povprečju po pismenosti, znanju računanja in sposobnosti reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih pod povprečjem držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Kaj nam sporočajo ti dosežki odraslih? Kakšne ukrepe bodo na podlagi njih zasnovali pristojni? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang in gosti.
Neveljaven email naslov