Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
CETA – Celoviti sporazum med Evropsko unijo in Kanado je naletel na nekaj političnih ovir. Kljub prilaganju posebne skupne izjave k sporazumu, ki odgovarja na pomisleke in strahove držav, očitno niso pomirjeni čisto vsi. Slovenska vlada CETO podpira, končno besedo pred uveljavitvijo sporazuma pa bo imel državni zbor. O sprejemanju CETE, učinkih na Slovenijo in pomislekih bo tekla beseda v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc je doletela interpelacija, v kateri ji očitajo zamudo pri pripravi ključne zakonodaje za celostno zdravstveno reformo, prav tako naj bi bila odgovorna za slabo finančno stanje v zdravstvu, nenehno podaljševanje čakalnih vrst ter za neustrezno delovanje urgentnih centrov. Soodgovorna naj bi bila tudi za slabo poslovanje javnih zavodov in korupcijo, posledica vsega tega pa je predvsem izgubljeno zaupanje ljudi v zdravstvene ustanove. Spremljali bomo razpravo v parlamentu in dogajanje komentirali z gosti v studiu.
V Sloveniji je 10 tisoč otrok z motnjami v duševnem razvoju. Zgodnji začetek pomoči otroku in njegovi družini je zelo pomemben, saj ima prikrajšanost v zgodnjem otroštvu težko popravljive posledice pozneje v življenju. Toda na zakon o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami čakamo že desetletje. Z novim predlogom zakona se morda le premika. Kaj bi moral vsebovati, kakšno podporo potrebujejo starši in vsa otrokova družina – o tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Petro Medved.
V Mariboru se nocoj začenja 51-ti Festival Borštnikovo srečanje, nacionalni festival slovenskih gledališč. Selektorica letošnjega je za tekmovalni program izbrala enajst od dvanajstih možnih predstav, ki si jih bo občinstvo ogledalo do 23-ega oktobra. O festivalu, razvojnih smereh slovenskega sodobnega gledališča in izzivih v Studiu ob 17-ih z voditeljico Simono Kopinšek.
Na eni strani revščina, na drugi velika količina hrane, ki konča v smetnjakih. Zakonodaja velikokrat ne dopušča, da bi jo podarili tistim, ki bi jo potrebovali. Ekologi brez meja so v teh dneh začeli nov projekt »Ne meč´mo hrane stran!«, katerega cilj je raziskati stanje na tem področju ter preprečiti zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše. Hkrati si s projektom prizadevajo za ozaveščanje o problematiki zavržene hrane v gospodinjstvih.
Čakalne dobe v zdravstvu so znova naplavile na dan kriminalno početje. Tokrat kriminalisti v ljubljanskem Kliničnem centru in na Onkološkem inštitutu preiskujejo podkupovanje zdravnikov, da bi ti omogočili preskakovanje čakalnih vrst. Tudi v ozadju izolskega primera, v katerem so umrli trije ljudje, so bile nedopustno dolgotrajne čakalne dobe. Kaj dela ministrstvo za zdravje, da bi skrajšalo čakalne dobe, kdo nadzoruje sezname čakajočih in kako preprečiti goljufije, bo tema današnjega Studia ob 17-ih z voditeljico Heleno Lovinčič.
Kje je naše visoko šolstvo v mednarodnem prostoru, kaj prinaša novela zakona o visokem šolstvu, zakaj se naši študenti ne udeležujejo radi študijskih izmenjav v tujini? O tem in izzivih na začetku študijskega leta se bo z rektorjema naših največjih univerz, ljubljanske in mariborske ter predstavnikoma pristojnega ministrstva in študentov pogovarjala Nataša Lang.
Ameriška predsedniška kampanja je dosegla vrhunec. Demokratska kandidatka Hillary Clinton za zdaj vodi, tudi zaradi nepremišljenih izjav svojega republikanskega tekmeca, milijarderja Donalda Trumpa. A boj za Belo hišo še ni odločen. Oba tekmeca v televizijskih nastopih in potovanjih po državi skušata prepričati še neodločene volivke in volivce. V Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
V vseh vinorodnih deželah Slovenije se bo ta konec tedna končala letošnja redna trgatev. Na trsih bo ostalo le še grozdje za posebna predikatna vina. Tisti, ki niso imeli težav s točo in pozebo, se veselijo dobrega in obilnega letnika. To je ob starih zalogah povzročilo nizke odkupne cene, ki ne pokrijejo stroškov pridelave grozdja. Tako so na vzhodu Slovenije že vskočili avstrijski vinarji z višjimi cenami. Več o letošnji trgatvi v Studiu ob 17ih Jože Žura z gosti.
Družba za upravljanje terjatev bank je začela težko pričakovane prodajne dejavnosti stanovanj v Kopru in Ljubljani. Nokturno je na prodaj, številni pa se jezijo, ker so pričakovali nižje cene. Celovški dvori bodo na trgu prihodnji teden. Kakšna pa je preostala ponudba stanovanj? Po dolgotrajnem mrtvilu se nepremičninski trg končno oživlja, celo tako, da se vrstijo nakupi stanovanj kot finančne naložbe. Podrobno o nepremičninskem trgu z gosti in voditeljico Majo Derčar v Studiu ob 17-ih.
Zaradi gospodarskega okrevanja je manj sicer običajnega proračunskega hrupa. Po pravilu bodo vsa ministrstva dobila več denarja, vlada pa je za prednostna področja določila varnost, naložbe v infrastrukturo, znanost in zdravje. Z uvodno predstavitvijo proračunskih dokumentov se začenja skoraj dva meseca trajajoče potrjevanje proračunov. Kaj se skriva za devetimi milijardami in pol proračunske porabe, boste izvedeli v Studiu ob 17-ih z gosti. Voditeljica bo Zdenka Bakalar.
Lokalne volitve v Bosni in Hercegovini so pokazale stopnjevanje napetosti na narodnostni podlagi. Tako so volilci v Republiki Srbski podprli politiko osamosvajanja, ki jo pooseblja Milorad Dodik, osrednje oblasti v Sarajevu pa upajo, da bo evropska politika vendarle združila prizadevanja tako bošnjaških kot srbskih in hrvaških politikov. O tem, kako realna je ta možnost, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Madžari so včeraj na referendumu kot prvi v Evropski uniji glasovali o begunskih kvotah, ki jih je določil Bruselj. Pod vplivom agresivne in negativne protimigrantske kampanje desničarskega premierja Viktorja Orbana sta se med Madžari okrepila strah ter odpor do migrantov in beguncev. Kako pa bo rezultat referenduma vplival na druge države članice Unije in kakšne bodo posledice za migrantsko politiko v Evropi? Z voditeljico Sandro Brankovič.
Turno kolesarstvo je pri nas vse bolj priljubljeno, kar so spoznali tudi pri Planinski zvezi Slovenije. Na Slovenski turno-kolesarski poti, dolgi tisoč 800 kilometrov, kolesar z vzponi premaga 50 tisoč metrov višinske razlike, spoznava naravo, planinsko in narodopisno zgodovino ter na novo odkriva planinski svet. Slovenska turno-kolesarska pot je pomemben del trajnostnega turizma, kolesarji pa na 109-ih točkah z žigom dokazujejo svoj obisk - tudi v Mihelčičevem domu na Govejku, od koder bo v živo potekal Studio ob sedemnajstih, povezan s turnim kolesarstvom, izzivi in priložnostmi. Voditeljica Aljana Jocif.
Pomočnice vzgojiteljic že dlje časa opozarjajo, da je njihovo delo prenizko vrednoteno in da je država pozabila na njihov karierni in profesionalni razvoj. S protestom pred vlado zahtevajo takojšnja pogajanja in dogovor o zvišanju svojih plač. V Studiu ob 17-ih bomo zato govorili o položaju pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic, o njihovem delu in odgovornosti, pa tudi o tem, kaj je poslanstvo vrtcev in strokovnega kadra v njem, zakaj je zgodnje otroštvo tako pomembno za razvoj otroka ter zakaj ni vseeno, komu zaupamo otroka, ko ga oddamo v vrtec.
Kaj prinaša mala davčna reforma, ki jo je včeraj sprejel državni zbor? Kakšne bodo spremembe dohodnine in davka od dobička podjetij? Zaradi spremembe dohodninske lestvice bodo višje plače manj obremenjene z dohodnino. Izpad dohodnine v proračunu pa bodo nadomestili z višjim davkom od dobička in tudi bolj učinkovitim pobiranjem davkov. Kako bo torej po novem letu z obdavčitvijo plač in dobička, o tem v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Zdenko Bakalar.
Pred jutrišnjim začetkom Festivala za tretje življenjsko obdobje bomo v Studiu ob 17ih govorili o pomenu ohranjanja dragocenih izkušenj starejših za trg dela in širšo družbo ter o prenašanju teh izkušenj na mlajše generacije. Zanimal nas bo prehod iz delovno aktivne dobe v upokojitev ter katere možnosti se odprejo starejšim, ko končajo poklicno kariero. Prispevke s terena in razmišljanja gostov bo usklajevala voditeljica Urška Valjavec.
Da znanje tujih jezikov bogati in usposablja, se načelno strinjajo vsi, vprašanje pa je, kako doseči večjezičnost. Na osnovnih šolah razmere pri poučevanju drugega tujega jezika niso urejene, opozarjajo starši, učitelji in ravnatelji. Med učenci so velike razlike v zainteresiranosti in zmožnostih učenja. Samo znanje angleškega jezika nas tudi še ne naredi za večjezično družbo. Večji delež tujih jezikov na račun drugih šolskih predmetov pa verjetno ne pride v poštev. Kako torej do večjezičnosti, v Studiu ob 17h ob evropskem dnevu jezikov z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Poletna turistična sezona v Posočju se končuje. Več kot polovico prenočitev tam ustvarijo julija in avgusta, zato želijo goste zadržati tudi jeseni z različnimi dogodki, kot je nedavni bovški maraton, ki so ga oživili po več kot treh desetletjih. V dolino Soče privablja največ turistov prav šport. Na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem so lani našteli rekordnih 420 tisoč prenočitev, letos si obetajo še boljše rezultate. O priložnostih doline Soče in izzivih pred tamkajšnjimi turističnimi delavci v današnjem Studiu ob 17h z Marišo Bizjak.
Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že več tisočletij. Nova znanstvena spoznanja pa jim šele v zadnjem obdobju utirajo pot tudi v uradno medicino. Tako pri nas minevata dve leti, odkar je uporaba snovi iz konoplje dovoljena za medicinske namene. Zdravniki z njo pomagajo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo in rakavimi obolenji. Zdaj pa je nastopil čas za korak naprej. O tem, kaj predlaga stroka in kakšne so želje ter tudi zahteve bolnikov in civilne družbe v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Iztokom Koncem.
Neveljaven email naslov