Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Vrh obrambnega ministrstva in vojske je predsedniku Borutu Pahorju kot poveljniku oboroženih sil poročal o pripravljenosti naše vojske. Ta je dobila negativno oceno tudi tokrat, tako kot že od leta 2012 naprej. Bo vojska ob takšnem razvoju in financiranju sploh še kdaj dobila pozitivno in kaj take ocene pomenijo za njen nadaljnji razvoj in pripravljenost ter našo varnost, tudi v okviru Severnoatlantskega zavezništva? Odgovore na to bomo iskali v Studiu bo 17-ih.
Vrata odpirajo večgeneracijski centri; njihov namen je povezati lokalno prebivalstvo in poskrbeti za boljšo socialno sliko najbolj ranljivih skupin. Ali sta naša družba in država pripravljeni na izzive dolgožive družbe, kakšen je medgeneracijski dialog? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Urška Valjavec.
Življenjske razmere v romskih naseljih, predvsem na Dolenjskem, so nemogoče – kljub zakonu, s katerim se država v Evropi rada pohvali in ki že od začetka razdvaja romsko skupnost. Zdaj v parlament prihaja nov predlog; kaj prinaša in kdaj bodo romska naselja v Sloveniji enaka naseljem večinskega prebivalstva, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Eniso Brizani.
Poskusi krčenja pravic žensk so vedno glasnejši in se dogajajo tudi pri nas. Vse bolj so pod vprašajem že davno pridobljene pravice in na pohodu je konservatizem – celo v Evropskem parlamentu. O tem, kaj se dogaja s pravicami žensk leta 2017, v današnjem Studiu ob 17-ih.
Umor polbrata severnokorejskega voditelja Kim Džong Una v Maleziji, katerega sledi vodijo prav v to izolirano državo, opominja na zelo zaostrene razmere v Aziji ter na veliko nepredvidljivost severnokorejskega režima in mogoče posledice. Režim ima namreč v rokah orožje za množično uničevanje. Kakšno vlogo imata pri tem ameriško povečevanje vojaške navzočnosti v tem delu sveta in Kitajska kot tradicionalna zaveznica Pjongjanga, pa v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih z voditeljico Rajko Pervanje.
Stavka zdravnikov in zobozdravnikov je zamrznjena še za pol leta. Podrobnosti v soboto parafiranega dogovora med vlado in Fidesom predstavljamo v današnjem Studiu ob 17-ih. Kaj to pomeni za skrajševanje čakalnih vrst, kakšni bodo učinki, finančne posledice in ne nazadnje – ali bodo za dodatno in boljše delo nagrajeni tudi drugi zdravstveni delavci? Na nogah pa so že preostali zaposleni v javnem sektorju! Več v Studiu ob 17-ih z voditeljico Snežano Ilijaš.
Zeleni turizem je tudi pri nas pomembna usmeritev, ki jo kot razvojno priložnost podpira Slovenska turistična organizacija. Vračanje k naravi, dejavno preživljanje prostega časa, odkrivanje manj znanih, tudi naravnih znamenitosti povezujejo številne turiste, ki iščejo mir in drugačnost. Več v Studiu ob 17-ih.
Na uradnem obisku v Sloveniji bosta danes in jutri predsednika Evropske komisije in Evropskega parlamenta Jean-Claude Juncker in Antonio Tajani. Glavna tema pogovorov so scenariji prihodnosti Evropske unije, tudi Evropa več hitrosti, ki jo Juncker podpira. 60 let po podpisu rimske pogodbe se Evropa srečuje s številnimi krizami. Kakšna bo njena prihodnost? Več v Studiu ob 17-ih s Špelo Novak.
Po objavi o odkritju sedmih Zemlji podobnih planetov okrog zvezde Trappist v prestižni znanstveni reviji Nature je znova završalo. Odkritja takšnih eksoplanetov so v nekaj letih skokovito poskočila, prave tehnološke posodobitve, ki bi omogočile še prodornejši pogled v vesolje, pa so šele na obzorju. Smo s tem bliže odgovoru na žgoče vprašanje, ali se je še kje v vesolju razvilo inteligentno življenje? O tem v Studiu ob 17ih z Majo Ratej.
Slovenija ima že tri leta solidno gospodarsko rast, približno 2,5-odstotno, napoved za letos in prihodnje leto je prav tako spodbudna. Razmere so se stabilizirale, za preboj pa bo treba rast še povečati za odstotek ali dva. Kako naprej v obdobju po krizi, da odrekanje med krizo ni bilo zaman? S katerimi izzivi se bo treba spoprijeti, katere ukrepe sprejeti, da ohranimo vzdržno rast in si jo zagotovimo tudi dolgoročno? O tem z gosti v Studiu ob 17h Zdenka Bakalar.
Obvezno služenje vojaškega roka spet postaja aktualno po Evropi. Zamisli o vnovični uvedbi nabora je naklonjena tudi velika večina Slovencev, o tem vse glasneje razmišljajo tudi politične stranke. Stroka pa po drugi strani opozarja, da trenutno za kaj takega ni niti potrebe niti denarja in da si politika s tem samo nabira poceni politične točke. O argumentih za in proti uvedbi nabora pa v Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljem Robertom Škrjancem.
S previsokimi koncentracijami radioaktivnega plina radona se že več let spoprijemajo v nekaterih vrtcih in šolah, najdemo pa ga tako rekoč povsod, tako v stanovanjskih zgradbah kot v javnih ustanovah. Kaj je vzrok za pojav radona, v katerih stavbah je radona največ, kako škodljiv je in kako lahko to prežečo nevarnost zmanjšamo, kateri gradbeni posegi so najučinkovitejši? Na ta in druga vprašanja bomo s strokovnjaki odgovore iskali v petkovem Studiu ob 17-ih, v oddaji pa boste lahko s svojimi vprašanji sodelovali tudi poslušalci.
Sprejetje zakona o policijskih pooblastilih je skupaj z nedavno sprejetim zakonom o tujcih in nadzoru državne meje v javnosti sprožilo glasne kritike, da postajamo vse bolj represivna država. In temu pritrjujejo tudi varnostni strokovnjaki, ki opozarjajo, da je podobne usmeritve mogoče zaslediti v celotni Evropi. Gremo torej resnično v smeri policijske države ali gre za nujne ukrepe, ki bodo policijo v obdobju spremenjenih varnostnih razmer naredili bolj učinkovito? O tem z gosti v Studiu ob 17-ih.
Potem ko so iz italijanskega sklada sporočili, da odstopajo od nakupa Cimosa, naj bi se prizadevanja za rešitev postopka prodaje koprske družbe nadaljevala. Kot med drugim zagotavlja gospodarski minister Zdravko Počivalšek, bodo storili vse, da najbolj črnega scenarija ne bo. Sindikati – tako v Sloveniji kot na Hrvaškem – so ogorčeni in zahtevajo odgovornost. Kdo lahko še reši koprsko družbo pred stečajem, v Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Tjašo Škamperle.
Po več letih čakanja na zakon o osebni asistenci so se stvari vendarle spremenile. V Sloveniji imamo uzakonjeno pravico o osebni asistenci. Ta je za invalide, ki želijo živeti v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe in samostojno upravljati svoje življenje, izjemno pomembna. O tem, kakšne pravice zakon prinaša uporabnikom in kako bo ta pravica urejena po novem, v Studiu ob 17-ih. Gostje oddaje bodo sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tanja Dular, uporabnik osebne asistence in sekretar Društva distrofikov Slovenije Ivo Jakovljevič, uporabnik osebne asistence Anton Petrič, ki ima okvaro sluha in je strokovni delavec na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, član skupščine Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in potencialni uporabnik osebne asistence Stane Padežnik ter predsednik Sveta za invalide Republike Slovenije Dane Kastelic. Oddajo pripravlja Petra Medved.
V kakšni kondiciji so slovenski dnevni časopisi? Kdo bo pisal njihovo prihodnost? Kakšna bo? Na papirju ali na spletu? V interesu javnosti je, da dobi najboljše, verodostojne vsebine. Smo zanje pripravljeni tudi plačati? Če želite prebrati do konca, se naročite, nam sporočajo. Če želite slišati odgovorna urednika Dela in Dnevnika, lastnika Večera, direktorja Primorskih novic, medijsko strokovnjakinjo in raziskovalca medijev, nam prisluhnite. V ponedeljek v Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Tatjano Pirc.
Med Slovenci na avstrijskem Koroškem je spet zavrelo. Prenovljena koroška deželna ustava namreč kot edini deželni jezik priznava nemščino, slovenska narodna skupnost pa zahteva enakopravnost slovenščine. Kaj to pove o splošnih odnosih med slovensko manjšino in večino na avstrijskem Koroškem ter koliko je sploh še možnosti za razplet v prid manjšine? O tem v Studiu ob 17ih s Petro Kos Gnamuš.
Letos bo minilo deset let, odkar slovenski kmetje ne pridelujejo več sladkorne pese. Pridelava je bila ukinjena zaradi uvedbe sladkornih kvot na evropskem trgu, ki pa bodo letos odpravljene. Slovenski kmetje – še zlasti v Spodnjem Podravju – zato iščejo nove možnosti za pridelavo, povezali pa so se že s hrvaškim podjetjem Viro iz Virovitice. Koliko sladkorne pese bo torej v prihodnje zraslo na slovenskih poljih? Kakšen je interes kmetov in kako na vnovično pridelavo gledajo na kmetijskem ministrstvu? O vsem tem ter tudi o možnostih za postavitev nove slovenske tovarne za predelavo sladkorne pese v današnji oddaji Studio ob 17-ih.
Je Slovenija pripravljena na Evropo različnih hitrosti in celo na morebiten razpad Unije? Turneja predsednika Pahorja v Nemčiji, Ukrajini in Rusiji je sprožila vprašanje o pozicioniranju slovenske zunanje politike v novih svetovnih razmerjih. O tem, kako na vlogo naše države v Evropi in svetu vplivajo napetosti med Zahodom in Rusijo, izvolitev Donalda Trumpa ter novi izzivi v hitro spreminjajoči se mednarodni skupnosti, v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Blaž Ermenc.
Meglen vid, težave pri hoji po stopnicah ter slabši nočni in globinski vid. Siva mrena lahko nastane po poškodbi ali vnetju očesa, pogosto pa je posledica staranja. Čeprav je siva mrena danes eden najpogostejših vzrokov za motnje vida v odrasli dobi, je njena operacija ena najuspešnejših in varnih očesnih operacij. Vse o sivi mreni in o novostih na področju zdravljenja v oddaji Svetovalni servis z gostjo mag. Kristino Mikek, dr. med., spec. oftalmologinja.
Neveljaven email naslov