Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Sloveniji je kot eni od redkih držav uspelo ustaviti povečevanje števila debelih otrok, strokovnjaki pa še vedno svarijo, da živimo v debelilnem okolju. Pomemben vpliv na oblikovanje prehranskih navad ima tudi oglaševanje nezdrave hrane, zato ga bodo morale televizijske postaje omejiti. Pa bo to dovolj? Kateri so še drugi ukrepi za zmanjševanje debelosti otrok in kako malčkom privzgojiti zdrav življenjski slog nasploh?
Slovenija ima vizijo. Dokument, ki so ga pisali državljani, na eni strani riše idealno sliko države leta 2050: inovativno družbo, ki se uči, zaupa, živi kakovostno in neguje identiteto. Vizija je podlaga za strategijo, ta bo bolj konkretna in srednjeročna, pisala jo bosta politika in državna administracija. Sta lahko vizija in strategija nekaj, kar bo oblast upoštevala in kar bomo državljani usvojili? Ju sploh potrebujemo, če gresta svet in naša okolica v svojo smer? To bo tema Studia ob 17-ih. Pripravlja ga Maja Derčar.
Slovenska smučišča tudi to zimo niso uspela uresničiti načrtovanih naložb, saj nimajo denarja za to. Številne družbe so zaradi posodobitev v preteklosti prezadolžene. Nekatere med njimi so v stečaju, žičnice sicer delujejo, a prihodnost je negotova. Kako smučarska središča, ki se povezujejo in dopolnjujejo ponudbo, preživljajo to zimo, kako obvladujejo stroške, kako pridobivajo nove goste? O položaju slovenskih smučišč, varnosti in prizadevanjih za to, da bi čim več otrok spoznalo veščine priljubljenega zimskega športa, v Studiu ob 17ih z voditeljico Aljano Jocif.
Na sinočnji državni proslavi v Cankarjevem domu v Ljubljani so podelili veliki Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada. V prazničnem Studiu ob 17h bomo predstavili ustvarjalce, ki so z življenjskim delom oziroma z izjemnimi dosežki minulih nekaj let trajno zaznamovali slovensko kulturo.
Ponudba študijskih mest in programov je izjemno bogata. Fakultete bodočim študentom obljubljajo kakovosten študij in zaposljivost, a se mladi pred odločitvijo, kam po srednji šoli, velikokrat znajdejo v primežu želja in vpisnih omejitev. O možnostih, pogojih, vpisu in programskih novostih v Studiu ob 17ih z Natašo Lang.
»Ali deset izgubljenih življenj na dan ni dovolj nujen razlog za sprejetje zaostrene protitobačne zakonodaje?« se je ob predstavitvi zakona vprašala ministrica. Nekateri predlogi so namreč že naleteli na nasprotovanje. Kakšne spremembe torej prinaša nov tobačni zakon? Ali se nam obetajo dodatne podražitve? Zakaj se tobačna industrija upira enotni embalaži? Ali je s prepovedmi sploh mogoče zmanjšati delež kadilcev in od kajenja odvrniti mlade? O tem v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Iztok Konc.
Zakaj je na Zavodu za zaposlovanje blizu 100 tisoč brezposelnih, Revoz pa jih ne najde 300? Težave bodo imeli tudi prihodnji zaposlovalci Yaskawa in Magna. Z njimi se sicer spopada že skoraj polovica podjetij. Smo izobraževali ljudi, ki jih ne potrebujemo, so krivi slabi delovni pogoji, prenizke plače, previsoke socialne pomoči? O strukturnem neskladju na trgu dela v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.
Novi ameriški predsednik Donald Trump se drži svojega predvolilnega programa in v Združenih državah izvaja osupljive spremembe. Najbolj sta javnost razburila ukaz o graditvi zidu na meji z Mehiko ter začasna prepoved vstopa v Združene države beguncem in državljanom iz sedmih po večini muslimanskih držav. Zaradi tega so izbruhnile demonstracije, a Trump ne popušča in se ne namerava ustaviti. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vprašanje zaščite terana je postalo vroče konec leta 2016, ko je Slovenija dobila neuradno informacijo, da bo Evropska komisija kljub njenemu nasprotovanju hrvaškim pridelovalcem vina po zelo nenavadni poti – z delegiranim aktom – omogočila delno uporabo imena teran. Sprejemanje tega akta so že začeli in Slovenija ga ne more preprečiti. Kdo se je s kom o teranu dogovarjal »pod mizo«, kdo je naredil napako in zakaj bo Slovenija zaradi terana tožila Evropsko komisijo? O vsem tem z gosti Studia ob 17h voditeljica Jernejka Drolec.
Slovenska podjetja, ki prodajajo svoje storitve v Avstriji, so od prvega januarja letos pod budnim očesom avstrijskih inšpekcijskih služb. Naša severna soseda je namreč zaostrila zakon proti plačilnemu in socialnemu dampingu. Več kot 120 slovenskih podjetij zdaj svojo pravico išče pred Evropsko komisijo. O tem, s kakšnimi argumenti, kakšne so kazni za kršitelje in kako jim pri tem pomaga naša država, v današnjem Studiu ob 17-ih.
Francoski socialisti so sinoči izbrali svojega kandidata, s katerim tri mesece pred predsedniškimi volitvami vstopajo v predvolilno kampanjo. Zdaj so torej znana vsa imena, ki imajo največ možnosti, da po petih letih v Elizejski palači nasledijo Francoisa Hollanda.(IZJAVA) O njegovi politični zapuščini, o tem, kje je Francija danes in kam bi jo radi popeljali kandidati za najvišji politični položaj v tej državi, z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta se bomo v Studiu ob 17ih spraševali, koliko smo se Evropejci sploh naučili iz te najbolj krvave epizode evropske zgodovine. Sploh še hočemo slišati svarilo iz preteklosti ali pa nam je usojeno ponavljati celo najbolj krvave napake? Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
Arhitekta Jožeta Plečnika uvrščamo med 10 najboljših arhitektov prve polovice 20-tega stoletja, spada med tri največje češke arhitekte 20-tega stoletja, nekateri strokovnjaki pa ga ob Francetu Prešernu označujejo za največjega slovenskega umetnika. Na vrednost njegovih del bodo pri nas opozorili z dogajanjem ob Plečnikovem letu, več dogodkov pa bo vse leto potekalo tudi v Pragi. Kaj dela Plečnika tako izjemnega, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Oddajo bo vodil Aleksander Čobec.
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi postali darovalec organov? Potreben je samo pritrdili odgovor, da vplivamo ne samo na izboljšanje kakovosti življenja nekoga, ki potrebuje nov organ, ampak v nekaterih primerih tudi na njegovo preživetje. Številni, ki jim odpoveduje določen organ, namreč bijejo bitko s časom, saj število bolnikov, potrebnih tovrstnih operacij, narašča, po drugi strani pa primanjkuje število organov, ki so na voljo za tovrstno zdravljenje. Marsikdo operacije ne dočaka. Zakaj se o tej tematiki Slovenci ne pogovarjamo več? Bi drugačna zakonodaja izboljšala situacijo? O tem v oddaji Studio ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.
Potem ko smo pred enim tednom v Studiu ob 17-ih gostili premiera Mira Cerarja, bodo danes z nami predstavniki opozicijskih strank. Pogovarjali se bomo o migracijah in razgrnili opozicijska stališča do negotove prihodnosti Evrope, slovensko-hrvaških odnosov in zdravstvene reforme. Zanimalo nas bo tudi, ali so v opozicijskih strankah pripravljeni na predsedniške volitve.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Združene države dobivajo novega predsednika. Presenetljivi zmagovalec predsedniških volitev, milijarder Donald Trump, bo zamenjal Baracka Obamo, ki se poslavlja po osmih letih. Kakšna je zapuščina tega demokratskega predsednika in kaj bo spremenil njegov republikanski naslednik? Donald Trump je že napovedal številne spremembe, zamenjal bo Obamov zdravstveni sistem, tudi na zunanjepolitičnem področju se obeta drugačna ameriška politika. Inavguracijo prav tako spremljamo in komentiramo na našem Prvem programu.
Bomo v zameno za varnost poteptali temelje pravne države in človekove pravice? To vprašanje odpira predlagani zakon o tujcih, ki močno razburja tako domačo kot tujo strokovno javnost, mnenja pa so deljena tudi v politiki. Po številnih kritikah naših pravnih strokovnjakov in nevladnih organizacij, da so spremembe zakona v nasprotju z ustavo ter več evropskimi in mednarodnimi standardi, so se na to ostro odzvali tudi v tujini.
Pred ministrstvom za delo danes protestirajo delavci, ki delajo na zahtevnih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Z novim letom je namreč začel veljati nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, ki prinaša znižane prispevne stopnje. Bo zato premalo denarja za njihove pokojnine, so njihovi strahovi utemeljeni? Na podlagi katerih izračunov je bila določena prispevna stopnja? Več v Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Valjavec.
Bi nov zakon o tujcih omejil človekove pravice in bi lahko vodil do nezakonitih (kolektivnih) izgonov migrantov in beguncev? Kakšno bo naše javno zdravstvo, koliko pravic bomo imeli in koliko bomo plačevali zanje? Kako je s stabilnostjo javnih financ, ko vlada popušča zahtevam zdravnikov, javnih uslužbencev, občin in upokojencev ter ne nazadnje kako socialna bo država Slovenija – to je le nekaj vprašanj, ki jih bo Drago Balažič v Studiu ob 17ih postavil premieru Miru Cerarju.
Neveljaven email naslov