Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Kako zelena je v resnici Slovenija pod zelenimi krošnjami dreves? Kakšna bo usoda okoljsko degradiranih območij? Kako neoporečni so naš zrak, voda in tla in kje se skrivajo ključne pasti, ki lahko ogrozijo naše zdravje? Preverjamo v Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.
Sobotni teroristični napad v središču Londona je že tretji tovrstni napad v Združenem kraljestvu v minulih treh mesecih. Zakaj se napadi skrajnežev vrstijo prav v tej državi ,kakšni so motivi? Kako se jim zoperstaviti? Bodo napadi vplivali na četrtkove britanske predčasne parlamentarne volitve? Več v današnjem Studiu ob 17-ih.Voditelj Tomaž Gerden.
Več kot dva tedna po okoljski katastrofi v Kemisu se slika o vseh posledicah za prebivalstvo in okolje še vedno sestavlja. V Studiu ob 17ih bomo potegnili črto pod dogajanje, ugotavljali, kaj vse je šlo narobe, kakšne so posledice in nauk te drage šole. Ne nazadnje se bomo vprašali, kaj bo s Kemisom. K poslušanju vabi voditeljica Nina Brus z gosti.
Znani so enoletni učinki uvedbe davčnih blagajn; finančna uprava je po vseh obračunih, ki so jih oddali podjetniki in podjetja, izluščila končni učinek. Pod črto bomo z gosti analizirali učinke, upravičenost uvedbe blagajn in predloge za morebitne izboljšave, spraševali pa se bomo tudi, ali so potrebni dodatni ukrepi zoper sivo ekonomijo.
Je socialni status športnikov rešen? Kdo bo odslej lahko treniral naše otroke? Bodo razpisi za financiranje športnih dejavnosti in infrastrukture po novem bolj preprosti? Po 19-ih letih so poslanci sprejeli nov zakon o športu, ki naj bi pregledno urejal financiranje športnih dejavnosti in zaposlovanje ter določal, kdo in s kakšnimi pristojnostmi sploh lahko deluje kot športni strokovnjak. Voditelj Studia ob 17ih bo Dare Rupar.
Danes mineva natanko 100 let od dne, ko je predsednik jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu dr. Anton Korošec prebral Majniško deklaracijo, v kateri so zapisali, naj se ozemlja, na katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v novo državno telo pod žezlom Habsburške monarhije. Državno vodstvo je zahteve deklaracije zavrnilo. Zaradi spremenjenih razmer po prvi svetovni vojni je to mnenje dunajskih krogov postalo nepomembno, gibanje pa je odločilno pripomoglo najprej k ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter pozneje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. O Majniški deklaraciji z zgodovinarji v Studiu ob 17-ih.
Ameriški predsednik Donald Trump se je na svoji prvi zunanjepolitični turneji v Savdski Arabiji srečal z voditelji muslimanskega sveta, v Izraelu je pozival k miru med Izraelci in Palestinci in boju proti terorizmu. Srečanja s papežem Frančiškom ter z voditelji Evropske unije, Nata in skupine G-7 pa so pokazala različne poglede na podnebne spremembe in trgovinske sporazume. O Trumpovi zunanji politiki v današnjem Studiu ob 17ih s Tomažem Gerdenom.
Zakaj je rogoški gozd tako pomemben, da ga krajani ne dajo, in kakšna je vloga urbanih gozdov? Kaj pravita znanost in stroka, kaj lastniki gozdov? O krčenju gozdov na eni strani in zaraščanju na drugi ne odloča prostorska politika, ampak je to stihijsko. Ob tednu gozdov se sprašujemo, ali bo predviden povečan odstrel jelenjadi rešil gozdove in uničil ravnovesje v populaciji. Z gosti Studia ob 17ih se bo pogovarjala voditeljica Jernejka Drolec.
V kakšnem stanju je svetovno gospodarstvo? Letošnji kazalci obetajo izboljšanje. Ali lahko napovedi o protekcionističnih ukrepih ameriškega predsednika ogrozijo približno 3,5-odstotno rast svetovnega gospodarstva? Kakšen bo vpliv ločitvenih pogajanj med Evropsko unijo in Veliko Britanijo? Tudi o tem v Studiu ob 17h dan pred srečanjem voditeljev sedmih najbolj razvitih držav.
V današnjem Studiu ob 17-ih bomo preverjali, kaj je dosegel Sindikat delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije po trimesečnih pogajanjih z vodstvom. Ali sklenjeni dogovor odpravlja nemogoče delovne pogoje, nepravilnosti in tudi neustrezna plačila za opravljeno delo, na katera so zaposleni opozorili že v začetku leta in zagrozili s stavko. Se bo z dogovorjenim strinjal tudi drugi sindikat, KS 90, ki mu je vodstvo odreklo reprezentativnost in se bodo razmere končno umirile, na Pošti pa prevladalo bolj pozitivno delovno okolje? Z gosti in Bredo Čepe.
Kakšni so podatki o onesnaženosti, ki je posledica požara v tovarni Kemis? Potok Tojnica je mrtev, še huje – tempirana bomba. Kaj pomenijo presežene vrednosti nevarnih snovi od nikla in kobalta do živega srebra in kakšne so dolgoročne posledice izpusta snovi, ki ne bodo kar izginile? Prebivalcem bomo odgovorili na vprašanja, kaj je z vrtninami in kam z njimi, pa z zemljinami, pašo in češnjami, ki bodo letos ostale na drevesih. Ne nazadnje: ali Kemis kot stalna grožnja ostaja?
Naša država je ena od članic Evropske unije, ki bodo imele po letu 2021 nadpovprečen delež prebivalcev, starejših od 65 let. Katere spremembe so nujne? Je rešitev nova pokojninska reforma? Brez sodelovanja vseh rodov bo sožitje pod velikim vprašajem. Poglede civilne družbe, stroke in politike bomo predstavili v tokratni oddaji. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Koncert razvpitega hrvaškega glasbenika Thompsona, ki odkrito simpatizira z ustaštvom, je po odločitvi upravne enote Maribor odpovedan. Je bila s tem kršena pravica do svobode govora ali smo se zavarovali pred sovražnim govorom?
Ob tednu ljubiteljske kulture bo govor o tem, kako ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo prinaša večjo kakovost življenja, družabnost in spletanje vezi ali predstavlja izhodiščni prostor, ki se širi v poklicno dejavnost, hkrati pa ljubiteljski množici omogoča dostop do kulturnih dobrin. Gostje oddaje Studia ob 17-ih bodo vodje programov, mentorji in večletni ljubiteljski ustvarjalci.
Avtomobilski gigant Magna trka na slovenska vrata, država in občina Hoče-Slivnica pa hitita s pripravo vsega potrebnega za začetek izvedbe. O vplivu tovarne na okolje in življenje ljudi v Hočah in okolici bomo govorili z gosti iz občin, civilne pobude in organizacije, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem Slovenije. Obšli ne bomo niti napovedanega krčenja Rogoškega gozda. Voditelj Studia ob 17ih bo Aleks Horvat.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Izsiljevalski virus WannaCry je konec tedna prizadel več kot 200 tisoč tarč v več kot 150-ih državah, tudi v Sloveniji. Strokovnjaki danes pričakujejo nov val okužb, saj bodo številni prižgali svoje službene računalnike. Tarče so sicer računalniki z neposodobljenim operacijskim sistemom Windows. Kako je mogoče, da številna podjetja, bolnišnice, trgovske družbe in celo nekatere vladne ustanove ne posodabljajo programske opreme? Kako ranljivi so sicer operacijski sistemi? Kaj svetujejo kibernetski strokovnjaki? Kako se bomo v svetu povezanih naprav zaščitili pred takšnimi napadi? Odgovori v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.
Filozof Mladen Dolar je že pred dnevi zapisal, da se mu zdi ponavljajoče se uvrščanje Bartolovega Alamuta med obvezno maturitetno branje škandal; Inštitut za javno zdravje je opozoril, da je naslov maturitetnega eseja “Samomor kot izhod iz družbenega kolesja” z javnozdravstvenega vidika neprimeren. Gostje v Studiu ob 17-ih bodo zato razmišljali o izbiri maturitetnega dela, branju dijakov, kaj je kanon, zakaj je dragocen in kako ga sprejemajo mladi. Voditelj bo Marko Golja.
Demenca je danes kot epidemija, saj se število bolnikov zaradi staranja prebivalstva močno povečuje, bolezen pa spremlja velika stiska svojcev. Odkrijejo jo pozno, zato je tudi zdravljenje manj učinkovito. O problematiki te bolezni in novem raziskovalno-presejalnem projektu zgodnjega odkrivanja demence Adam v današnjem Studiu ob 17-ih s strokovnjaki in voditeljico Lucijo Fatur.
Učenci šestih in devetih razredov so preverili svoje znanje na nacionalnem preverjanju znanja. Prihodnjo pomlad to najverjetneje čaka še učence tretjih razredov. Zakaj tudi njih? Kako je s tem v tujini? O smiselnosti nacionalnega preverjanja znanja bodo v Studiu ob 17-ih na Prvem govorili strokovnjaki za šolstvo, predstavniki staršev in učiteljev.
Neveljaven email naslov