Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4611 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Zloraba alkohola je hud problem, zlasti med mladimi, katerih preživljanje prostega časa, tudi med prazniki, je povezano s prekomernim pitjem alkohola. Kar 40 odstotkov slovenskih 15-letnikov je uživalo alkohol že pred 13-im letom, kar utegne imeti precejšnje posledice na njihov razvoj in zdravje. O alkoholizmu med mladimi kot družbenem problemu bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Leo Ogrin.
Kako opozicija ocenjuje delo vlade, kako ocenjuje lastne dosežke, kaj nam pripravlja za letos? Je lahko Slovenija v letu, ko zaznamujemo 25-to obletnico razglasitve samostojnosti, sploh še enotna? Po pogovoru s predsednikom vlade bomo tako danes v Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Celestino gostili predstavnike parlamentarne opozicije.
Te dni se pogosto sprašujemo, kakšen med uživamo. Kaj se dogaja z medom v Sloveniji? Zakaj so čebelarji posegali po zdravilih zoper varojo na črnem trgu? Zakaj so zdravila za čebele pri nas dražja kot v tujini in kako urediti trg s temi zdravili še pred novo sezono zdravljenja? O tem v Studiu ob 17ih Jernejka Drolec z gosti.
Kaj se je v 2015 dogajalo v slovenskem gospodarstvu? Na novo smo zaposlili 25 tisoč ljudi. Dobili smo načrt kako bolje upravljati 12 milijard državnega premoženja , prodali smo NKBM, obglavili vrh slabe banke, ugasnili socialni sporazum, pomagali Grčiji, in se tudi motili.O uspehih in zmotah v letnem pregledu gospodarstva. Ključne poudarke je povezala Urška Jereb Brankovič .
V današnjem Studiu ob 17ih se bomo sprehodili čez najodmevnejše politične dogodke preteklega leta. Politika je tudi v letu 2015 dokazovala, da gre za umetnost mogočega. Že videna politična kopja so se lomila ob migrantski krizi, pravicah istospolnih, privatizaciji, zadevi Patria, bizarnih kadrovskih potezah in ministrih, ki so ali pa niso preživeli afer. Z Natašo Mulec.
V današnjem Studiu ob 17-ih vas vabimo k poslušanju pregleda športa v letu 2015. Slišali boste, kaj je odločilo boje za velike kristalne globuse, kako so si uspeh kariere priigrali odbojkarski reprezentanti in kaj so povedali nekateri največji slovenski športniki, ki so letos končali svojo kariero. Izstopajoči športniki in športni dogodki v letu 2015 ter Luka Petrič.
Sredin Studio ob 17ih prinaša pregled najvidnejših kulturnih dogodkov leta 2015. Kaj smo v Fabianijevem letu gledali na odrih in v kinodvoranah ter na razstavah, kaj poslušali na koncertih, kdo od slovenskih in tujih ustvarjalcev je požel največ pozornosti - o vsem tem in še marsičem v mozaiku prispevkov o kulturi v iztekajočem se letu s Tadejo Krečič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kaj se je v 2015 dogajalo v slovenskem gospodarstvu? Na novo smo zaposlili 25 tisoč ljudi. Dobili smo načrt kako bolje upravljati 12 milijard državnega premoženja , prodali smo NKBM, obglavili vrh slabe banke, ugasnili socialni sporazum,pomagali Grčiji, očitno pa smo se po besedah finančnega ministra Mramorja tudi precej motili … O tej in še kakšni zmoti v 2015 poslušajte v letnem pregledu gospodarstva.
Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.
Tema današnjega Studia ob 17ih bo povolilna Španija. Potem ko sta špansko politiko vse od konca Francove diktature obvladovali le dve glavni stranki – Ljudska stranka in Socialisti – so bile nedeljske volitve prelomnica, ki naj bi označevala konec dvostrankarskega sistema. Skoraj tretjino glasov sta namreč dobili dve relativno novi stranki, Podemos in Ciudadanos. Največ glasov je sicer znova dobila Ljudska stranka, vendar oblikovanje vlade tokrat zanjo ne bo lahka naloga. V S17ih z voditeljico Špelo Novak.
23. decembra 1990 smo se slovenski volivci na plebiscitu odločali "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država". Na volišča je prišlo kar 95 odstotkov vseh volilnih upravičencev, 88,5 odstotkov jih je obkrožilo DA: Slovenija naj postane samostojna država. In to se je tudi zgodilo. Leto kasneje je državni zbor sprejel slovensko ustavo. In kako je 25 let kasneje? So se takratna pričakovanja uresničila? Kje je plebiscitarna enotnost političnih strank? Kako "živi" ustava? Katere so ključne naloge ustavnega sodišča in kako jih opravlja? O tem se bomo v Studiu ob 17-ih pogovarjali z nekaterimi ključnimi akterji osamosvojitvenega časa in aktualnim predsednikom ustavnega sodišča.
V današnjem Studiu ob 17ih gostimo predsednika vlade. Povprašali ga bomo o številnih aktualnih vprašanjih od ograj in rekonstrukcije vlade do težav v koaliciji in usihajoče podpore vladi.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija bo postavila bodečo žico ob celotni meji s Hrvaško, napoveduje vlada. Postavljena bo, dokler se tok beguncev prek Balkana ne bo zaustavil. Začasni ukrep, kot mu pravijo, torej ne bo kratkotrajen. Kako je že in kako bo žica zarezala v življenje ljudi in živali ob meji ter koliko svobode bomo žrtvovali za varnost, preverjamo v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Bo premier Miro Cerar odstavil ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar, kot to od njega zahteva nacionalni svet za kulturo? Pozivajo ga, naj kulturi zagotovi boljše vodstvo ter na ministrski položaj imenuje suvereno osebnost s sposobnostjo vodenja in sodelovanja. Rok se izteče jutri ali pa bo nacionalni svet za kulturo odstopil. V Arsovem forumu na tretjem programu in v Studiu ob 17ih na prvem bomo osvetlili zahteve podpisnikov in odziv vlade, pa tudi širši družbeni kontekst, ki določa razmere v kulturi. Voditeljica bo Tina Kozin.
Bo izenačitev pravic vseh parov ogrozila družino ter ukinila zakonsko zvezo moškega in ženske? So istospolni pari res neprimerni starši? Na ta in še druga vprašanja bo v zadnjem tednu pred nedeljskim referendumom o izenačitvi pravic vseh parov v Studiu ob 17-ih odgovarjalo tokratnih deset sodelujočih v kampanji. Voditeljica bo Nataša Lang.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenska smučišča so pripravljena na novo sezono, novih pridobitev zaradi pomanjkanja denarja ne bo. V Kranjski Gori imajo projekte glede nove gondole na vrhu Vitranca, na Krvavcu načrtujejo novo šestsedežnico, a je problem denar. Na Kaninu, na katerem so ob pomoči države začeli sanacijo, hitijo z deli. Slovenska smučišča z novimi vsebinami, enotno smučarsko vozovnico in s skupnimi nastopi na tujih trgih iščejo nove goste in utrjujejo prepoznavnost gorskih centrov. Več v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in njenimi sogovorniki.
Neveljaven email naslov