Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4611 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Bo izenačitev pravic vseh parov ogrozila družino ter ukinila zakonsko zvezo moškega in ženske? So istospolni pari res neprimerni starši? Na ta in še druga vprašanja bo pred referendumom o izenačitvi pravic vseh parov v Studiu ob 17-ih odgovarjalo prvih deset sodelujočih v referendumski kampanji. Voditeljica bo Nataša Lang.
Na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj so začeli postavljati dva metra in pol visoko žično ograjo. Ob begunski krizi so v Evropi vse pogostejše ideje o odpravi zdajšnjega schengenskega območja brez notranjih meja, pa tudi o tako imenovanem mini- schengenu. Bo neovirano prestopanje meje med članicami Evropske unije le še spomin? Bo Schengen preživel najresnejšo krizo doslej in ali bo Slovenija ostala znotraj tega območja? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih. Z gosti in voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
»Odprite okna in vrata Cerkve, da skoznjo zaveje svež veter,« je ob sklicu Drugega vatikanskega koncila dejal takratni papež Janez XXIII. Ob 50-ti obletnici konca drugega vesoljnega cerkvenega zbora pa se poraja vprašanje, kakšen veter je pravzaprav prinesel koncil, ki velja za največji cerkveni projekt 20-tega stoletja, prelomni dogodek v zgodovini Cerkve. V Studiu ob 17-ih s Petrom Frankom.
Na trgu dela se kljub upadanju brezposelnosti povečuje skupina starejših brezposelnih. Demografske smernice so neusmiljene: prebivalstvo se stara in v prihodnjih 20ih letih bo kar tretjina populacije starejša od 60 let. V Sloveniji smo na dnu po zaposljivosti starejših. Zakaj; so starejši manj konkurenčni? So naša podjetja sploh pripravljena na vse starejše delavce? Kako se spoprijeti z vedno večjo skupino brezposelnih starejših, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.
Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.
Odločitev nekaterih šol, da dajo svoje kuhinje v najem zunanjim izvajalcem, sproža nasprotovanja, češ da cilj šolske prehrane ni dobiček, temveč kakovost. Bo denimo tuja multinacionalka pripravljala zdravo hrano lokalnega izvora? Naj bo šolska kuhinja torej pridobitna dejavnost ali javna služba? Kako kakovostna je hrana v slovenskih šolah; se tudi na področju šolstva kažejo smernice privatizacije nekaterih dejavnosti? O tem v današnjem Studiu ob 17h.
V mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru se pomanjkanje anesteziologov že pozna pri delu z bolniki, saj zaradi kadrovske stiske odpade do 10 odstotkov načrtovanih posegov, zaradi preobremenjenosti teh kadrov pa je ogrožena varnost bolnikov. Pomagali bi lahko iz drugih bolnišnic, morda pa tudi iz tujine. Kako ukrepati ob kroničnem pomanjkanju kadrov v zdravstvu, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Tatjano Senegačnik.
Adrio Airways prodajajo; ob tem je za danes napovedana stavka preklicana, saj so dosegli dogovor. Odprta pa ostajajo nekatera druga žgoča vprašanja; med drugim, kdo bo v okviru dokapitalizacije zagotovil sredstva za nadaljnje delovanje družbe in kaj bi morebitna prodaja Adrie ali celo njen propad pomenila za razvoj slovenskega turizma in povezljivost države s svetom. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Simeono Rogelj.
Polemika ob Literarnem atlasu Ljubljane je znova opozorila na vlogo pesnic in pisateljic v literarnem prostoru, strokovni literaturi in posledično v učnih načrtih, literarnem kanonu … O temi bodo v Studiu ob sedemnajstih z naslovom Literarne ustvarjalke nekoč in jutri razmišljali pesnica in esejistka Meta Kušar, literarna zgodovinarka in urednica Zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž ter pesnik in urednik, letošnji Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, z njimi se bo pogovarjal v živo Marko Golja. Nikar ne zamudite!
522 evrov – to je povprečnina, ki jo bodo občine dobile v prihodnjih dveh letih. Njena višina je posledica propadlih pogajanj med občinami in vlado, saj so lokalne skupnosti zahtevale znesek 536 evrov. Zakaj zbližanje stališč ni bilo mogoče? Kaj propad pogajanj pomeni za občine, kako bodo nižjo povprečnino občutili njihovi prebivalci? In kaj če ustavno sodišče pritrdi občinam? O tem v današnjem studiu ob 17-ih z voditeljem Danielom Poslekom.
Ali bo današnje srečanje predsednikov držav v procesu Brdo – Brioni prineslo skupni odgovor za zmanjšanje migracijskega toka na Balkanski poti? Vse več držav se zapira za žičnate ograje, mobilizira vojsko in policijo. Kako bodo napadi 13. novembra spremenili Evropo in življenje v njej? Se bomo izognili policijski državi in tesnejšemu zapiranju meja? Katerim pridobljenim temeljnim svoboščinam se bomo odrekli na račun večje varnosti oziroma katerim se ne bi smeli? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Sandra Brankovič z gosti.
Gospodarstveniki in delodajalci so v teh dneh ogorčeni nad ravnanjem vlade tako zaradi davčne reforme, ki dodatno obremenjuje gospodarstvo, kot minimalne plače, pri kateri v okviru socialnega sporazuma, kot trdijo, sploh niso imeli nobene besede. Na kapljo čez rob kaže namera delodajalcev, da najverjetneje še danes izstopijo iz socialnega sporazuma. Kaj konkretno očitajo vladi in zakaj jim ta nikakor ne prisluhne, v današnjem Studiu ob 17-ih z Urško Jereb Brankovič.
Po petih letih razprav se je v teh dneh začela javna obravnava načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka. Ta bo za prihodnjih deset let določil varovanje narave in življenje na območju našega edinega nacionalnega parka. Dokument je nujen za delovanje parka, toda v Bohinju, občini, kjer na zaščitenem območju živi največ prebivalcev, mu odločno nasprotujejo. Zakaj tako buri duhove, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec.
Za primorskimi oljkarji je najprijetnejše opravilo: (novembrsko) vreme jim je bilo zelo naklonjeno pri obiranju oljk. Oljčnega olja pa ne bo toliko, kot so si želeli in kolikor bi ga lahko prodali. Kakšno je slovensko ekstra deviško oljčno olje, kako tržno usmerjeni so slovenski oljkarji in zakaj se je sajenje novih oljčnikov nekoliko ustavilo? O tem v Studiu o 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.
Ob robu sprejemanja proračuna za prihodnji dve leti, ki na krilih rasti namenja več tudi za plače in pokojnine, se v današnjem Studiu ob 17ih sprašujemo, ali je kriza vendarle končana in kako smo jo preživeli. Koliko socialne države smo ohranili in kakšen je naš standard zdaj? Z voditeljico Zdenko Bakalar.
Pri nas šest let ni ustrezne stanovanjske politike in v tem obdobju se je razraslo oddajanje v najem na črno, zmanjšala se je varnost najemnih razmerij, kakovost stanovanj se zmanjšuje, novih gradenj pa močno primanjkuje, predvsem takšnih za mlade oziroma tiste, ki se želijo osamosvojiti. Vlada je odločena končno poseči na trg s stanovanjsko politiko, ki bo socialna, prostorska in gospodarska. Se mladim obetajo boljši bivanjski časi? Kateri ukrepi so pripravljeni za starejše in ranljivejše skupine? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Teroristični napadi v Franciji, pokol nedolžnih civilistov, ki so ga brutalno izvedli pripadniki Islamske države, je pretresel svet. Se sploh lahko ubranimo pred takimi napadi in ali lahko svet reši krize v Siriji in Iraku, ki sprožajo take zločine? Bo zaradi njih prišlo do bolj nestrpnih odzivov na begunce z Bližnjega vzhoda? O tej zapleteni problematiki v oddaji Studio ob 17h. Z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov