Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4588 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja je podpisan: kdaj bodo javni uslužbenci dobili večje plačilo, višje dodatke ali regres? In zakaj samo nekateri? Zakaj so se bili sindikati znova pripravljeni odpovedati izplačilu redne delovne uspešnosti? Predvsem pa, ali bo vlada zagotovila dodatna sredstva za plače, da ne bo zmanjkalo denarja zdravstvenim in socialnovarstvenim zavodom, univerzi, raziskovalnim inštitutom ter drugim javnim ustanovam.
Volivke in volivci so izbrali svoje župane in nekaj županj in občinska vodstva. Smo tudi tokrat dali prednost odločnim fantom, ki se znajo postaviti zase, pred olikanimi izobraženci? So obiski sodišč in odvetnikov redni del županovega delavnika? Ali tudi na lokalni ravni opažamo prodor medijsko izpostavljenih posameznikov? Na ta in druga vprašanja letošnjih lokalnih volitev bomo z dopisniki in gostoma v studiu, Andrejo Jernejčič in Luko Dekleva, skušali odgovoriti v današnjem Studiu ob 17h.
Drugi krog lokalnih volitev v državi na prvi program Radia Slovenija prinaša soočenje mestnih občin Maribor in Ptuj. Kaj obljubljajo kandidati v Mariboru in na Ptuju, bodo spremenili način upravljanja občin? Kako uspešni bodo? Z Vesno Martinec in Danijelom Poslekom v petkovem soočenju ob 17-tih na Prvem.
V Kranju se za županski stolček v 2. krogu potegujeta Matjaž Rakovec in Zoran Stevanović, v Slovenj Gradcu pa Andrej Čas in Tilen Klugler. Kaj obljubljajo kandidati, bodo spremenili način upravljanja občin? Bodo pri tem uspešni? Z Aljano Jocif in Dejanom Ratom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V oddaji soočamo kandidata ža župana MO Koper Borisa Popoviča in Aleša Brežana ter kandidata za župana MO Nova Gorica Mateja Arčona in Klemna Miklaviča. Kaj obljubljajo kandidati v Novi Gorici in Kopru, bodo spremenili način upravljanja občin? Bodo pri tem uspešni? Z Natašo Uršič in Tjašo Škamperle.
Kaj prinaša nedeljski dogovor o brexitu, ki so ga sklenili voditelji Unije na izrednem vrhu v Bruslju? »To je edini možni dogovor« povdarja predsednik Evropske komisije. Pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz povezave bodo zagotovo še dolgotrajna, saj odprta vprašanja ostajajo nerešena. Na mizi je več scenarijev, britanska premierka pa ima velike notranjepolitične težave, saj večina britanskih poslancev ne podpira nobene rešitve. Je mogoč no-deal brexit- ločitev brez dogovora?
Kakšen sejem je slovenski knjižni sejem, kakšna je njegova družbena vloga, v kolikšni meri je naklonjen manjšim založbam, kako bi se lahko še razvil … To je le nekaj tem, o katerih na Pisateljskem odru v Cankarjevem domu razmišljajo filozofinja in letošnja dobitnica nagrade mira Stanka Repar, pesnica ter glavna in odgovorna urednica založbe Vige Vage Knjige Anja Golob ter Miha Kovač- v pogovoru z Markom Goljo.
V oddaji zaznamujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je odločilno posegel v dogodke ob koncu 1. svetovne vojne in zavrtel kolo zgodovine v drugačno smer, kot so načrtovale velike sile. Novembra 1918, so vojaške enote prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra v Mariboru razorožile oddelke nemško – avstrijske mestne varnostne straže – nekakšne vzporedne paravojaške strukture v mestu. To dejanje je pripoved o boju za Maribor in severno mejo, o izjemnem domoljubju, ki je današnji slovenski državi dalo več kot 6 tisoč kvadratnih kilometrov v nasprotnem primeru trajno izgubljenega ozemlja. Je pa tudi zanimiva pripoved o tem, kako pomembno je bilo, da smo imeli Slovenci pred stoletjem v Mariboru bančno hišo v svojih rokah. Z voditeljem Stanetom Kocutarjem
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki zvišuje dovoljene vrednosti hrupa in s tem državljanom poslabšuje pravice do zdravega življenjskega okolja, se je znašla na ustavnem sodišču. Oceno ustavnosti zahtevata Alpe Adria Green in civilna pobuda Eko krog. Uredba, ki jo je sprejela prejšnja vlada, ko je opravljala tekoče posle, je zaradi nepreglednosti tudi v postopku pred KPK. Hrup pa postaja vse hujši problem.V oddaji tudi o tem, kako živeti v hrupu in kje iskati pomoč.
Saga o predlaganem dvigu minimalne plače, po katerem naj bi se januarja znesek zvišal na 667 evrov, se nadaljuje. Je težava, da je predlog zaobšel socialni dialog in ga je mimo socialnih partnerjev vložila Levica? Ali pa je težava v višini minimalne plače, ki je sicer opredeljena kot minimalni zaslužek, ki ga mora zaposleni prejeti ob koncu meseca za polni delovni čas? Kakšen naj sploh bo plačni sistem in kdaj zvišati plače – soočamo socialne partnerje.
Kako so se razdelile karte po nedeljskih lokalnih volitvah? Kakšni bodo izzivi v drugem krogu? Vse to skupaj z našimi dopisniki po državi.
Je Ljubljana najlepše mesto tudi ob prometnih konicah … ali ko iščemo stanovanje … ali ko čakamo na pregled pri zdravniku? Devet županskih kandidatov ponuja rešitve. Kaj pa volivci, se strinjajo z njimi, bodo na volišča odšli v večjem številu kot na zadnjih lokalnih volitvah? Odgovore na ta vprašanja iščemo v radijskem soočenju županskih kandidatov.
V Narodnem domu se predstavljajo vsi kandidati za župana MO Maribor, z izjemo priprtega Andreja Šiška. V ospredju razprave sedemnajsterice so številne žgoče teme in predvsem načrti za boljšo prihodnost mesta.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
So nove tehnologije sovražnik ali prijatelj demokracije? Informacijsko-komunikacijske tehnologije so obljubljale večjo transparentnost, več demokracije ter konec zavajanja in laži, a hkrati omogočile tudi manipulacijo in propagando ter zvezale roke četrti veji oblasti. Po vmesnih volitvah v Združenih državah Amerike in pred lokalnimi volitvami v Sloveniji se sprašujemo, na kateri strani je tehtnica.
Kako se je zgodilo, da je tako imenovana Marakeška deklaracija oziroma dogovor Združenih narodov o varnih in urejenih migracijah čez noč postala eno od osrednjih notranjepolitičnih vprašanj? Države, ki pred nekaj meseci niso imele pripomb, se zdaj umikajo, pri nas bo celo izredna seja državnega zbora o tem. V oddaji o tem, od kod strah pred posledicami dokumenta, ki je pravno nezavezujoč, in od kod strah pred valom migrantov?
Kaj obljubljajo in kako bodo to uresničili? Predstavljajo se županski kandidati treh mestnih občin – Novo mesto, Celje in Kranj. Soočenja vodijo Jože Žura (Novo mesto), Matija Mastnak (Celje) in Romana Erjavec (Kranj).
Zmaga demokratov na kongresnih volitvah v Združenih državah Amerike, s čimer bodo ti po osmih letih spet prevzeli večino v predstavniškem domu, bo imela velik vpliv na predsedovanje Donalda Trumpa v drugem delu mandata, udobne večine ne bo imel več. Bi to lahko pomenilo tudi spremembo njegove politike, morda manj strupeno retoriko do nasprotnikov, migrantov in drugih? Kaj izidi pomenijo za demokrate ter Trumpove možnosti za vnovično izvolitev leta 2020? V oddaji o tem, v čem so bile tokratne ameriške vmesne volitve posebne.
Predstavljajo se kandidati za župana v MO Koper, MO Velenje in MO Murska Sobota.
Neveljaven email naslov