Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Današnje politične in gospodarske razmere so posledica najhujše finančne in gospodarske krize po veliki depresiji. Pred desetimi leti je propad ameriške naložbene banke Lehman Brothers močno zamajal tudi gospodarstva Evrope in z njimi usode ljudi. Slovenija se je s krizo spopadla v dveh valovih. Vprašanje današnjega dne je ali smo danes bolj varni pred toksičnimi vrednostnimi papirji ter izgubami prihrankov in služb in ali se nam morda obeta nova kriza.
Nekateri največji ponudniki internetnih storitev dobivajo milijonske zaslužke s posredovanjem vsebin, ne da bi njihovi avtorji dobili plačilo. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva o enotnem digitalnem trgu, vendar so mnenja o njej različna. Avtorske organizacije jo podpirajo, saj je zanje vsaka ureditev boljša od trenutnega položaja, slišati pa je tudi opozorila, da direktiva sploh ne bo uredila avtorskih pravic in da bo z njo konec interneta, kot ga poznamo. Obe strani pa druga drugi očitata, da za njihovimi stališči stojijo multinacionalne družbe, ki na internetu kujejo velikanske dobičke. V Studiu ob 17-ih bomo pred glasovanjem v Evropskem parlamentu primerjali mnenja. Gostje oddaje bodo: evropska poslanca Igor Šoltes in Franc Bogovič, Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije, in Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR).
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
So nas minisitrski kandidati na predstavitvah v DZ prepričali, da poznjo svoje področje in prednostne naloge, kako se jih bodo lotili? Kako se bodo prihodnji ministri vlade Marjana Šarca spopadli z izzivi na svojih področjih? Kdo so novi ministrski obrazi in s kakšnimi načrti so opremljeni, kaj lahko ponudijo stari obrazi?
Nepremičnina je tudi naložba, pogosto dodatek k plači ali pokojnini. So naložbe v nepremičnine pri nas varne? Na kaj moramo biti pazljivi, ko se lotimo nepremičninskega posla? Zakaj cene stanovanj rastejo, cene poslovnih nepremičnin pa ne? V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Namera iz koalicijske pogodbe o tem, da naj bi osebne prihodke od kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine, je sprožila neverjeten vihar različnih stališč in politične pretrese. Zdaj so dividende, obresti in najemnine obdavčene z dokončno 25-odstotno stopnjo, stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov pa je odvisna od trajanja lastništva vrednostnega papirja. Nova vlada bi tudi te prihodke vključila v dohodnino. Kaj bi to pomenilo? Bodo podjetniki iskali bolj ugodna davčna okolja in kje? V večini davčno urejenih držav so namreč obremenitve običajno višje kot pri nas.
Začenja se novo šolsko leto. Šolarji, njihovi starši in učitelji vstopajo vanj vsak s svojimi pričakovanji in načrti. Kakšno naj bo sodelovanje med starši in šolo s poudarkom na novem pravilniku, po katerem polnoletni dijaki odločajo, ali naj imajo starši vpogled v njihove ocene, ter si sami pišejo opravičila. Je to pot k odgovornosti ali kontradiktornost?
Že dlje časa trajajoča huda gospodarska kriza v Venezueli in posledični beg Venezuelcev v tujino dobivata dramatične razsežnosti. Združeni narodi posledice primerjajo celo z begunsko krizo v Sredozemlju. Iz države je zbežalo več kot 2 milijona ljudi, skoraj milijon in pol ljudi v Venezueli trpi zaradi podhranjenosti. V državi, odvisni od izvoza nafte, primanjkuje osnovnih dobrih, kot so hrana in zdravila.
Piran je turistično najbolj razvita slovenska občina. Še vedno – čeprav je v zadnjem obdobju zaostajal za povprečno stopnjo rasti turizma tako v državi kot tudi v hrvaški Istri. Pred poletjem je dobil novo strategijo. Mu bo ta dala svež zagon? Voditeljica: Jasna Preskar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovensko kmetijstvo potrebuje generacijsko in tehnološko prenovo. A kako zadržati mlade na podeželju? Kaj od nove vlade pričakujejo mladi kmetje? Uporaba sodobnih digitalnih tehnologij za upravljanje in nadzor v nasadih, poljih in hlevih lahko poveča učinkovitost dela, zmanjša stroške proizvodnje in prinese večji dohodek na kmetiji. Kako pametni so samovozeči traktorji?
Pedofilski škandal v ameriški zvezni državi Pennsylvaniji je znova opozoril na spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi. Papež Frančišek je napisal pismo, v katerem jih ostro obsoja. Pedofilija pa je hud problem, ki je razširjen tudi drugje v družbi.
Tema tokratne oddaje so različne manjšine, v njej pa sodelujejo pisateljica in poslanka Nataša Sukič, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ter kulturni antropolog in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Milan Obid. V pogovoru z Markom Goljo nam vsaj nekoliko približujejo manjšinsko izkušnjo, stvarnost in morda tudi prihodnost.
Napetosti med Washingtonom in Ankaro ter posledična podvojitev ameriških carin na turško jeklo in aluminij so močno pretresle turško gospodarstvo in vplivale na padec vrednosti turške valute. Turški predsednik Erdogan medtem utrjuje oblast, nadaljuje gonjo proti vsem nasprotnikom in se zapleta v prepire s ključnimi članicami mednarodne skupnosti.
Poletje je čas dopustniških potepanj. Pozanimali smo se, kaj je Sevnici prineslo dejstvo, da je tam preživljala otroštvo prva dama Združenih držav. Mediji so Sevnico postavili na svetovni zemljevid; ima zato več turistov, kateri so še drugi gospodarski učinki? Kaj pravijo domačini – so že siti Melanijine zgodbe?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Medtem ko se večina Slovencev in Slovenk poleti odpravlja na dopust, več kot 30.000 zaposlenih v turizmu in gostinstvu o tem lahko le sanja; na vrhuncu turistične sezone je zanje 8-urni delovnik namreč samo črka na papirju. Zaradi pomanjkanja zaposlenih delajo po najmanj 12 ur na dan, ob koncih tedna, praznikih in ponoči. K slabšemu ugledu teh poklicev v družbi gotovo prispevajo tudi nizke plače.
Marjan Šarec je postal predsednik trinajste slovenske vlade. “Dela bo veliko na vseh področjih«, pravi sam– torej kako ga bo zastavil, ga sprašujemo v oddaji. Kakšni so izzivi, s katerimi se bo morala spopasti nova vlada komentirata dr. Mojmir Mrak, EF in dr. Marko Lovec, FDV.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik. Vernice in verniki Katoliške cerkve se na ta dan množično udeležujejo bogoslužij, še posebej v romarskih središčih povsod po svetu. Naša najpomembnejša so Brezje, Ptujska gora, Sveta gora, Turnišče, Zaplaz. Osrednje slovensko Marijino svetišče je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. V oddaji o slovesni maši na Brezjah ter pogovora z rektorjem in gvardjanom brezjanskega svetišča dr. Robertom Bahčičem in župnikom v Frankolovem mag. Brankom Cestnikom.
Neveljaven email naslov