Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Prerez zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu, ki se bližajo koncu. Ocenjujemo slovenske nastope skozi športno prizmo ter slovensko pojavnost na prizorišču tudi s poslovnega zornega kota in vidika promocije države. Skratka o temah, ki so zaznamovale slovensko olimpijsko odpravo, tudi o dopinškem primeru ter o prihodnosti olimpizma.
Obdobje počitnic je in turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Letošnja zimska sezona je tako ena od najbolj uspešnih v zadnjih letih. Domišljija pa pogosto sega veliko dlje. Pogledali bomo na različne konce Slovenije; počitnice so vsekakor zdravilo za šolarje in učitelje, dobro jih je preživeti dejavno.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ali na slovensko tržišče prihaja multinacionalka Uber in ali bo to res nelojalna konkurenca taksi prevozom, ki bo povzročila zniževanje delovnopravnih standardov, kot trdijo taksisti in sindikati? Kakšne bodo novosti na področju prevozov potnikov, uvedene z novelo zakona o prevozih v cestnem prometu? Kako upravičena so svarila in na drugi strani obljube o večji preglednosti področja in večji izbiri za potnike?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prave zime in naravnega snega so veseli upravljalci 25-ih slovenskih smučišč, ki te dni ob lepem vremenu pričakujejo od 15 do 20 tisoč smučarjev na dan. Z večjim številom smučarjev pa se poveča možnost nesreč. Za varnost smo najbolj odgovorni smučarji sami. Kako jo lahko povečamo z znanjem smučanja ter spoštovanjem pravil FIS in drugih udeležencev na smučišču? Kaj pa zavarovanje v tujini,ali evropska kartica zavarovanja zadostuje ob smučarskih nesrečah v tujini in kaj je koristno vedeti pri uveljavljanju pravic.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Na dan stavke vzgojiteljev in učiteljev, ko v javnih vrtcih in šolah praviloma ni vzgojno-pedagoškega dela, predstavljamo zahteve šolnikov po zvišanju plač in množičen shod v središču Ljubljane. Kaj jim odgovarja vlada? Ob razpadanju enotnega plačnega sistema za vse javne uslužbence se sprašujemo kakšna je njegova prihodnost ?
Razmere v velenjskem Gorenju so napete. Po neuspešnem poskusu januarskega puča nekaterih delničarjev, ki so predlagali zamenjavo dveh članov nadzornega sveta, je zdaj uprava odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo. Sindikat je na nogah, grozi celo s stavko. To bi lahko bilo kritično, saj Gorenje pospešeno išče strateškega partnerja, poslovni rezultati velenjske družbe pa že več let niso ravno blesteči. Je v ozadju odpovedi pogodbe tudi boj za oblast?
Tudi v Sloveniji primanjkuje ustreznih kadrov, predvsem manj kvalificirane delovne sile; z nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije smo že podpisali sporazume o zaposlovanju njihovih delavcev pri nas. Vlada si prizadeva poenostaviti in skrajšati postopek njihovega zaposlovanja. Pa bo poskrbljeno tudi za njihovo pravno varnost pri nas – spomnimo se na številne kršitve in izkoriščanja. Kakšen bo njihov status na trgu delovne sile?
Ob začetku tokratnih zimskih olimpijskih iger bomo pozornost namenjamo predvsem njihovemu političnemu tonu, saj prinašajo začasno otoplitev razmer na Korejskem polotoku. Gre za vmešavanje politike v športni duh olimpizma ali je prav ta duh zaživel s sodelovanjem Severne Koreje v Pjongčangu? Bi morda to sodelovanje celo zmanjšalo nevarnost jedrske vojne in koliko časa bi lahko trajal ta učinek? Gosti v oddaji: Uroš Lipušček, dopisnik iz Pekinga, Ivan Novak, član skupine Laibach, Miroslav Gregorič, jedrski strokovnjak.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Skoraj pol milijona lastnikov stanovanj je po zakonu dolžna najeti upravnika. Toda nadzor nad delom upravnikov ni zadosten; možnosti, kako ogoljufati etažne lastnike, pa so tako rekoč neskončne. Ste prepričani, da denar, ki ga nakazujete upravniku za skupne stroške bloka in za rezervni sklad, konča na pravem računu? Ministrstvo za okolje ima v predalu nov zakon, združenje etažnih lastnikov je predstavilo svoje zahteve, kako doseči preglednost poslovanja in omejiti samovoljo upravnikov.
Ta konec tedna bo več tisoč mladih obiskalo srednje in višje šole ter fakultete v okviru tradicionalnih informativnih dnevov. Številni med njimi že imajo izoblikovano svojo nadaljnjo izobraževalno pot, veliko jih tudi še ne ve, kaj bodo počeli v življenju. Izbrati poklic s področij tehnike in naravoslovja ali družboslovja in humanistike? Kateri so obetavni poklici prihodnosti? Kateri izumirajo? Kateri so deficitrani poklici? Mladi so pred težko odločitvijo, nekaj odgovorov v oddaji.
DarsGo je nov sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bo s 1. aprilom obvezen za vsa težka tovorna vozila. Do takrat se morajo uporabniki registrirati in pridobiti posebno napravo, ki bo obračunavala cestnino, registracija pa se je začela že novembra lani. Novo elektronsko cestninjenje bo torej zamenjalo zdajšnji sistem z zapornicami, te bodo odstranili predvidoma v dveh ali treh letih: bo to povečalo pretočnost, bo z novim sistemom na cestah manj gneče, bo novo zaračunavanje bolj pošteno in cenejše in kaj vse natanko se bo spremenilo po 1. aprilu?
Nestrpnost in dvoličnost sta lastnosti, ki se prepletata in po katerih smo – poleg širokosrčnosti – žal znani tudi Slovenci. To se je znova pokazalo v primeru vrhunskega športnika Jakova Faka, ki lahko pod slovensko zastavo dosega vrhunske rezultate, medtem pa skriti v ozadju nasprotujejo možnosti, da bi nosil slovensko zastavo na olimpijskih igrah.
Zakaj je čas za to potezo nastopil skoraj 26 let po tem, ko je Palestina priznala Slovenijo, zakaj Slovenija ne čuti več potrebe, da bi priznanje izvedla skupaj s še kakšno drugo članico Evropske unije, v kolikšni meri izbiro trenutka narekujejo bližajoče se parlamentarne volitve? Kaj bi slovensko priznanje sploh prineslo Palestini, kaj pomeni za Izrael in kako bi vplivalo na položaj Slovenije v mednarodni skupnosti?
Rusija v zadnjih letih spet poskuša postati velesila. Proti tej državi veljajo gospodarski ukrepi zaradi vpletenosti v ukrajinsko krizo. Pred marčevskimi predsedniškimi volitvami potekajo tudi protesti proti predsedniku Putinu. Opozicija je sicer šibka. Pred zimskimi olimpijskimi igrami pa odmeva izključitev ruske reprezentance z iger zaradi dopinških škandalov.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov