Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4588 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Kdo naj spremlja šolarje na preventivne zdravstvene preglede, učitelji ali starši? Večinsko to še vedno počnejo šole, a se vse bolj otepajo te odgovornosti. Opozarjajo, da to zmoti pouk, spremstvo učiteljev je sporno tudi s stališča varovanja osebnih podatkov otrok. A na drugi strani bi se s prepustitvijo tega staršem povečala možnost, da se nekateri otroci ne bi udeležili preventivnih pregledov. Predstavniki šol, staršev in otrok bodo v tokratnem Studiu ob 17ih iskali odgovor, kako ohraniti dobro prakso v korist otrok.
V Bonnu se je končala že 23. podnebna konferenca Organizacije združenih narodov, ki je še enkrat pokazala nujnost bolj obsežnih in korenitih ukrepov proti podnebnim spremembam. V dogovorih v zvezi z uresničevanjem pariškega sporazuma, ki bo začel veljati leta 2020, je bil sicer dosežen napredek, a dejanj je še vedno premalo. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Na papirju je vse v redu, v življenju pa ni vedno tako, ugotavljamo ob svetovnem dnevu otroka. Konvencija o otrokovih pravicah je najbolj splošno priznan dokument o človekovih pravicah, ki države podpisnice zavezuje k varovanju pravic otrok in omogočanju njihovega vsestranskega razvoja. In kaj bi morali za boljši položaj otrok storiti pri nas? O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Šebenik.
V državnem zboru bodo predvidoma kar 13 ur obravnavali očitke SDS iz interpelacije proti pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču. Minister odgovarja: interpelacija je prišla ob pravem času, primernem tudi za razpravo o reformah pravosodja. In prav o tem bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Sodnike, tožilce in odvetnike bomo vprašali, kakšne reforme, če sploh, potrebuje pravosodje, da bi bilo bolj uspešno, predvsem pa, da bi si pridobilo več zaupanja javnosti.
Pred dnevom slovenske hrane, ko bodo šolarji na mize dobili tradicionalni slovenski zajtrk – med, jabolka, kruh, maslo in mleko – se sprašujemo, kako v javne zavode pripeljati več lokalne hrane. Domače pridelana hrana je namreč bolj kakovostna in zaradi krajšega transporta manj onesnažuje okolje. Vprašanje pa je, kako zagotoviti stalno dobavo zadostnih količin, prav tako so težave v sistemu javnih naročil in seveda ceni. O vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Ameriški predsednik Donald Trump je sklenil azijsko-tihomorsko turnejo, ki je bila v znamenju gospodarstva. Trump je zagovarjal ameriški protekcionizem, vendar preostale države, še zlasti Kitajska in Japonska, vztrajajo pri globalizaciji svetovnega gospodarstva. V ozadju – vendar še kako pomembna – pa je bila severnokorejska kriza.
Po več kot desetih letih čakanja in priprav je v javno razpravo vendarle dan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Smo ena od najhitreje starajočih se družb v Evropi in sistemska ureditev je nujna. Ni potrebno, da so starejši breme družbe. Kaj zakon prinaša uporabnikom, bodo v oskrbo na domu vključeni vsi, kako bo s financami? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Kaj je prvo sporočilo novega predsednika države? Kako vidi prihodnost Slovenije? V Studiu ob 17-ih, v katerem bomo z gosti komentirali izid volitev, tudi o tem, ali je izvolitev presenečenje in o volilni udeležbi. V pogovoru se bomo prav tako dotaknili spomladanskih državnozborskih volitev. Voditeljica bo Alenka Terlep.
Svetovno javnost iz dneva v dan pretresajo nove izpovedi o spolnih zlorabah na različnih področjih javnega življenja. Potem ko so javno spregovorile holivudske igralke, so se jim pridružile evropske poslanke, Francozinje zahtevajo spremembe zakonodaje, poleg avstrijskega poslanca je odstopila kopica britanskih politikov, pred spolnimi zlorabami niso imuni niti v Združenih narodih. Kakšne so razsežnosti in kaj sploh je spolno nasilje, v Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Borut Pahor ali Marjan Šarec? Kdo bo novi predsednik republike? Kdo je bolj prepričljiv, kdo ima močnejše argumente in kdo bolj jasne odgovore? Zadnje radijsko soočenje danes ob 17-ih na Prvem. Voditelja bosta Nika Benedik in Tomaž Celestina. Povežite se z nami tudi na družbenih omrežjih.
Ko je pred 13 leti heker Sensei za nekaj dni onemogočil dostop do interneta praktično vsem uporabnikom v Sloveniji, je bila to le nevšečnost, marsikdo tega sploh ni opazil. Že nekaj ur brez interneta bi danes pomenil razpad sistema. Neprekinjeno delovanje kritične infrastrukture je ključno, pa tudi varovanje osebnih podatkov, varnost finančnih transakcij, zasebnost komunikacij. Kako se bomo zaščitili pred kibernetskimi napadi, hekerji in teroristi? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih z Urško Henigman.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji bodo v tem mesecu izrekli nekaj odmevnih sodb, med drugim generalu Ratku Mladiću in šesterici bosanskih Hrvatov. Potem pa bo tribunal zaprl svoja vrata. Zato je zdaj čas, da potegnemo črto in pogledamo, kakšna je bila njegova vloga. Je bilo zadoščeno pravici? Kako je tribunal vplival na mednarodno pravo? Je nanj res vplivala politika? Kaj bo s preostalimi nerešenimi primeri? O tem bomo govorili v današnjem studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Borut Pahor ali Marjan Šarec? Kdo bo novi predsednik republike? Kdo bi znal Slovenijo bolje predstavljati v tujini in s kakšnimi stališči? Meje, migracije, prihodnost Unije, Katalonija, Hrvaška in druga zunanjepolitična vprašanja bodo v središču soočenja predsedniških kandidatov. V četrtek, 2. novembra, ob 17-ih na Prvem. Voditelja bosta Maja Derčar in Luka Robida. Povežite se z nami tudi na družbenih omrežjih.
Ob sredinem dnevu mrtvih v Studiu ob 17ih razmišljamo o vrednosti pokopališč kot kulturnih spomenikov, in ugotavljamo, kaj se zgodi s starimi, zapuščenimi pokopališči. Eno od takšnih je v knežjem mestu Celju. Se mestne oblasti zavedajo vrednosti in primerne skrbi za ta kulturni spomenik, kje počivajo velika imena naše zgodovine? O tem Simona Kopinšek z gosti.
Ljubljanski maraton in krompirjeve počitnice so pred vrati. Pravi čas je torej, da preverimo indeks telesne mase naših otrok. Kakšna je vloga staršev? Kakšni so rezultati dodatne ure športne vzgoje, koliko lahko k dejavnosti otrok prispevajo šole? Na ta in podobna vprašanja bodo odgovarjali gostje v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Uršula Majcen.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Včeraj končani kongres kitajske komunistične partije je še utrdil oblast njenega prvega moža Ši Đinpinga. Hkrati pa je potrdil kitajske gospodarske smernice, torej kapitalizem, odprtost države svetu in željo, da Kitajska postane tudi vojaška velesila. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Neveljaven email naslov