Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti:
državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan
predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič
članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak
strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
4615 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti:
državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan
predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič
članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak
strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.
Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije
Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak in gostje. Gostje: - Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, - dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti.
Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje. V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in - četudi pogosto kritičen do Evropske unije - vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, h čemer nas je vseskozi neutrudno pozival,voditelj Goran Dekleva in gostje: - Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, - dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, - dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, - Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, - dr. Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.
Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je Cannski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.
Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.
Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica mja Derčar z gosti, ob oglašanji iz Državnega zbora. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, - dr. Tomaž Deželan, politolog, Fakulteta za družbene vede, - dr. Mitja Kovač, ekonomist, Ekonomska fakulteta.
Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.
Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.
Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.
Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom. Gostje: - Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, - Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, - Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine, - Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.
Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih situacij v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti meseca maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju z medvedi potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki usklajen. Kako naprej na področju upravljanja z medvedi? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: - Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, - Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, - Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, - Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, - Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri.
Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.
Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.
Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. Bo šlo vse gladko? V načrtu je tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat bo v parlamentu zastopanih samo 5 političnih strank. Najmanj doslej. V Studiu ob 17.00 bomo povzeli in komentirali vse, kar se bo dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Te tlakujejo tudi pot oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo po napovedih dobili že v začetku junija. Dogajanje bomo pospremili z oglašanji iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa bo ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar.
Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.
77 let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se kot, da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago, ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Nič od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Sogovorniki: - dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede, - dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi, - Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve.
Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, a se zdita omenjeni vrednoti ogroženi bolj kot kadar koli v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in globalnih izzivih ter kakšne spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini, sredi Evrope? Kakšne rešitve so v okviru posebne konference o prihodnosti Unije predlagali evropski državljani in jih strnili v poročilo, ki so ga danes slovesno predali voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji? O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj in gostje: – dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA), – dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.
Popraznični delovni teden so zaznamovala koalicijska pogajanja in z njimi povezane znotraj-strankarske napetosti. Razgrinjamo ozadje in načrte ter izpostavljamo konkretna pričakovanja glede medijske zakonodaje. Komentiramo olajšanje omejitev za kreditiranje prebivalstva in pretrese na naftnih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Tam so ruske sile stopnjevale ofenzivo na vzhodu države. V ZDA pa spet spremljamo poskuse spodkopavanja pravic žensk. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.
Neveljaven email naslov