Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti:
državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan
predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič
članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak
strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
4615 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti:
državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan
predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič
članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak
strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
Kultura kot gradnik posameznikove identitete naj bi imela posebno vlogo. In kakšno vlogo bi ji dodelile politične stranke – kako je zastopana kultura v njihovih programih? Katera področja naj bi stranke posebej podprle, pa tudi o položaju prekarcev, ki delujejo v kulturi. Avtor: Marko Golja
Kot kaže, protifašistični družbeno-politični konsenz, ki je bil dolgo temelj javnega življenja, po svetu slabi. Kaj potiska v pozabo spomin na zlo ideologijo, ki je med drugo svetovno vojno utrnila več kot 60 milijonov življenj? V kakšnih družbah bomo živeli, če izbira med fašizmom in antifašizmom ne bo več ločnica med barbarstvom in civilizacijo?
Po 35-ih letih smo dobili nov zakon o socialnem vključevanju invalidov. Omogočal jim bo bolj neodvisno življenje, ob pomoči storitev socialnega vključevanja pa tudi boljše vključevanje v družbo. Poleg oseb z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb, ki so imele pravice že po starem zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, bodo status invalida po novem lahko pridobile tudi osebe z avtističnimi motnjami, gluhoslepi in osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro. Zakon omogoča invalidom tudi prehod v zaposlitev. V oddaji kako bodo urejene pravice invalidov po novem.
Pred vsakokratnimi državnozborskimi volitvami skoraj ni stranke, ki v svojem programu ne bi zagovarjala okoljevarstvenih tem. A ko so enkrat izvoljene, večje stranke nanje po večini pozabijo, manjšim in deklarirano zelenim strankam pa se pri nas že več kot 20 let ne uspe prebiti v parlament. V oddaji o tem ali smo Slovenci zreli za ozelenitev parlamenta, kakšna je pri tem vloga civilne družbe, kakšni so pozitivni zgledi iz tujine in predvsem, kako doseči, da bodo okoljevarstvene teme postale kaj več kot le sredstvo za nabiranje političnih točk.
Zdravstvo v mandatu Cerarjeve vlade so zaznamovale dolge čakalne vrste. Na začetku mandata je čakalo na storitev 170 tisoč bolnikov, januarja letos 60 tisoč več. Zdravniki so stavkali in s pogajanji dosegli višje plače. Bolnišnice so v tem času pridelale milijonske izgube, delajo na izrabljeni medicinski opremi, primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. Slabi so odnosi na nevrologiji, otroški srčni kirurgiji. Sprejeli so vrsto zakonov in opravili vrsto analiz, toda obljubljene reforme ni bilo. Bi lahko rekli, da je kljub vsemu naše zdravstvo vendarle dobro?
Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših virov znanja, ampak tudi mišljenje. Kako se to spreminja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali knjigo res lahko spodrinejo elektronski mediji? Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic smo odgovorili na vprašanje, kakšno mesto med Slovenci in Slovenkami zaseda knjiga.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Razmere v velenjskem premogovniku so po stavki še vedno napete. Je bila ta res nezakonita, kako v prihodnje urediti delovni čas in načrtovati proizvodnjo? Zdajšnje težave premogovnika naj bi bile predvsem posledica izgradnje dragega šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. V oddaji o tem v kakšni kondiciji je premogovnik in kakšna prihodnost je pred njim in dolino po zaprtju rudnika.
Kako napisati dober maturitetni esej? V tokratni oddaji lahko prisluhnete konkretnim navodilom za pisanje eseja, opozorilom, kje dijaki izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni, hkrati pa primerjamo obvezna romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežne delce kanadske avtorice Anne Michaels, ki smo ju v preteklih dneh že temeljito obdelali. Skupne točke in razlike med obema deloma so iskali mladi z Gimnazije Poljane: Zarja Zver, Manca Arnuš, Lucija Lunder, Nina Beganović in Juš Osojnik ter profesorica slovenščine s te gimnazije Marjana Lenasi Lipovšek.
Uresničevanje arbitraže, tožba proti Hrvaški, nadzor na avstrijsko-slovenski meji, odnos do Rusije in do Nata ter priznanje Palestine so nekatere od tem, ki so najbolj zaznamovale slovensko zunanjo politiko v zadnjih štirih letih in jo bodo tudi še naprej. Slovensko zunanjo politiko – ne le v mandatu te vlade – zaznamujeta neenotnost in nekonsistentnost. Zakaj in koliko nam to škodi?
Napad ameriških, britanskih in francoskih sil na cilje sirskega režima, ki so bili povezani s kemičnim orožjem, je bil po zatrjevanju omenjenih držav uspešen in se za zdaj ne bo ponovil. Ostro sta ga obsodila sirski režim in njegova zaveznica Rusija. V oddaji o tem, kako bo ta napad vplival na stanje v Siriji in na mirovne pogovore v Ženevi, ki so že dolgo v slepi ulici.
Čeprav se je Slovenija z deklaracijo zavezala, da bo to uredila, se ob vsakem resnejšem poskusu odprejo številna neodgovorjena vprašanja: Ali naj se njihov položaj izenači z avtohtonimi narodnimi skupnostmi ali ne? Se naj za to spremeni tudi ustava? In po drugi strani, bomo s spremembami res izboljšali njihov položaj ali pa bodo te povod za nova trenja, tam kjer jih do zdaj ni bilo?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prve zaposlitve mladih pri nas so netipične v več kot 75 odstotkih primerov, kar nas na tem področju uvršča v sam vrh (med prvih pet) držav Evropske unije. Problem prekarnosti že dolgo ni več nekaj novega. Kako je torej mogoče, da ga še danes ne moremo točno opredeliti in zakonsko urediti? Delovna inšpekcija ugotavlja, da se število kršitev delovnega prava celo povečuje.
Razveljavitev in zastaranje zadeve Patria, zadeva Istrabenz, zgolj dva pravnomočno obsojena bančnika, izgubljene oporoke, menjave v vrhu tako rekoč vseh pravosodnih gradnikov ter neuspel poskus delne odprave preiskave. To je le nekaj tem s področja pravosodja v zadnjih štirih letih. Smo danes bolj pravna država? Sodnikov je manj, zaostanki so se zmanjšali. Ključna težava je še vedno reševanje zahtevnih zadev gospodarskega kriminala. Kdaj bo zaupanje v pravosodje večje, sprašujemo podpredsednico višjega sodišča v Ljubljani dr. Vesno Bergant Rakočevič, direktorico Mirovnega inštituta dr. Nežo Kogovšek Šalamon, odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja in izrednega profesorja na Evropski pravni fakulteti dr. Mateja Avblja.
Roman Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels, ki se ukvarja z izhodom človeka iz travmatičnih spominov in tragične preteklosti v novo življenje, je stilsko in filozofsko zahtevno branje. Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je zapisana kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb, ki se, vsaka na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Zdi se, da je izhod le v jeziku in ljubezni. Več pa dijaki Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran ter njihova profesorica slovenščine Lilijana Gustinčič.
Slovenci v Italiji spet odhajajo na volitve. Po parlamentarnih volitvah minuli mesec, ko je tudi v obmejni Furlaniji Julijski krajini zmagala desna sredina, konec aprila izbirajo še nov deželni parlament in predsednika vlade. Razpravljamo o aktualnih narodnostnih vprašanjih Slovencev v Italiji, kako upravičene so bojazni glede političnih sprememb v domačem prostoru, ali so na preizkušnji že pridobljene narodnostne pravice in zaščita, pa tudi o dobrososedskih odnosih s Slovenijo.
Obalna cesta med Koprom in Izolo je zaprta že leto dni. Kaj bosta občini naredili z desetino dragocenega priobalnega območja, še ni znano. Idej za regionalni prostorski načrt, ki bo zasnoval to enotno prostorsko ureditev, je veliko, še vedno so žive zamisli tudi o otokih. O načrtih in možnostih urejanja obalne ceste vodja izolskega občinskega urada za prostor in nepremičnine Marko Starman, Slavko Mezek iz Regionalne razvojne agencije Južna Primorska, arhitektka Tina Cotič, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk in biolog z Morske biološke postaje Borut Mavrič. Oddajo vodi Lea Širok.
Čez mesec dni se s pisanjem šolskega eseja začenja spomladanski rok splošne mature. Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature v treh oddajah pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Najprej se z dijaki in profesorico slovenščine ljubljanske Gimnazije Bežigrad poglobljamo v roman Cirila Kosmača Pomladni dan, okarakteriziramo glavne osebe in odnose med njimi ter razmišljamo o življenjski filozofiji pripovedi.
V nizu oddaj delamo obračun dela vlade. Zanima nas, ali ob koncu mandata te vlade živite bolje. Kaj se je zgodilo s plačami, kaj s pokojninami? Povečala se je zaposlenost, toda kako zanesljive so oblike dela, zakaj se je denimo povečalo število prekarcev? V kolikšni meri so na vse omenjeno vplivali ukrepi vlade? Analiziramo s profesorji različnih stok, ekonomist prof.dr. Marko Jaklič, pravnik docent dr. Luka Tičar in sociologinja prof. dr. Vesna Leskošek.
Neveljaven email naslov