Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3674 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


29.07.2014

Geometrija in rokopis 1967 - 1983

Tokrat v oddaji predstavljamo: odprtje razstave Miru je konec ob obletnici 1. svetovne vojne; razstavo Andreja Jemca Geometrija in rokopis 1967 - 1983 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru; koncert Munich artis Tria v sklopu Imago Sloveniae.


28.07.2014

Sonorična gledališka predstava Pavana za Antigono

V oddaji predstavljamo novo umetniško stvaritev profesorice režije zvoka Hanne Preuss z naslovom Pavana za Antigono. Vabimo vas na tango večer v Križanke, na katerem bosta nastopila violinist Stefan Milenković in harmonikar Marko Hatlak. Preverili pa smo tudi kakšen je poletni kulturni utrip v Rimu.


24.07.2014

Film pod zvezdami

Danes v oddaji predstavljamo: letošnji program filmskih festivalov v Motovunu in v Pulju; predstavitev pesniške zbirke Samotna pot Vilija Steguja; napoved koncerta Filharmoničnega orkestra iz Torina na 62. Festivalu Ljubljana.


23.07.2014

Ptujsko festivalsko poletje

Glasbeni festival Arsana ter festival sodobne umetnosti Art Stays, ki bosta drevi vzvalovila na Ptuju Eden vrhuncev letošnjega Festivala Ljubljana, nastop Zbora Mihaila Ivanoviča Glinke Ruske državne kapele iz Sankt Peterburga Akademija Branimirja Slokarja, eno največjih umetniško – izobraževalnih neprofitnih organizacij na področju klasične glasbe v Evropi Glasbeni večeri v Paviljonu na Kongresnem trgu


22.07.2014

Ivica Buljan

Danes v oddaji predstavljamo: pogovor z gledališkim režiserjem Ivico Buljanom o gostovanju na Mittelfestu; pomembnejše razstave povezane s 100. obletnico 1. svetovne vojne; napoved koncerta Simfoničnega orkestra Qingdao na 62. Festivalu Ljubljana.


21.07.2014

Predstava Ivice Buljana na Mittelfestu v Čedadu

V oddaji najprej predstavljamo predstavo Grobnica za Borisa Davidoviča, ki jo je po kultni zgodbi Danila Kiša zasnoval Ivica Buljan. Premierno jo bodo upriizorili drevi na festivalu Mittelfest v Čedadu. Poročamo o nagrajencih Grossmanovega festivala ter vas vabimo na Gala baletni večer svetovnih zvezd v Križanke. V oddaji lahko prisluhnete tudi reportaži s festivala Poleti v NUK.


18.07.2014

Začetek festivala Dobimo se pred škucem

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


17.07.2014

Glasbeni impulzi 2014 - Ženska duša

V oddaji predstavljamo nov koncertni cikel, ki se začenja v atriju Mestnega muzeja Ljubljana. V sklopu cikla se bodo predstavile štiri uveljavljene glasbenice. Izvedeli boste več o dunajskem festivalu sodobnega plesa Impulstanz ter o razstavi Simone Šuc in Jožeta Šubica v Mariboru.


16.07.2014

Razstava Draga Tršarja

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


15.07.2014

Solunska fronta v objektivu vojaškega slikarja in fotografa Dragoljuba Pavlovića

Pogovarjali smo se s Tomažem Horvatom, programskim vodjem Grossmanovega festivala v Ljutomeru, v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani se obeta odprtje razstave Solunska fronta v objektivu vojaškega slikarja in fotografa Dragoljuba Pavlovića, v Bovcu pa Orkesterkamp.


11.07.2014

Mednarodna likovna kolonija v Križankah

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


09.07.2014

Norveška pripovedovalka Heidi Dahlsveen gostuje v Ljubljani

V oddaji najprej predstavljamo knjižne novosti slovenskih založb. Vabimo vas na pripovedovalski večer z norveško pripovedovalko, univerzitetno profesorico pripovedovanja, ki je posebej za naš mikrofon spregovorila o svoji umetnosti. Poročamo tudi o Valvasorjevih mednaordnih grafičnih dnevih na Gradu Bogenšperk.


08.07.2014

49. mednarodni filmski festival Karlovy Vari

V oddaji se najprej selimo na Češko na festival Karlovy Vari. Nadaljujemo z dokumentarnim filmom Tonija Cahuneka o stavah, ki bo nocoj premierno predvajan na TV Slovenija. Vabimo vas tudi na koncert opernih arij v sklopu 62. Festivala Ljubljana ter na nastop godalnega kvarteta Furiant v okviru festivala Poletje Imago Sloveniae.


07.07.2014

Rekviem Giuseppeja Verdija na Kongresnem trgu v Ljubljani

V oddaji najprej poročamo o tem, kdo je letošnji Stritarjev nagrajenec. Vabimo vas na enega izmed osrednjih dogodkov letošnjega 62. festivala Ljubljana - pod dirigentsko paličico znamenitega Riccarda Mutija bo na Kongresnem trgu zvenel Rekviem Giuseppeja Verdija. Julija bo pestro tudi v atriju kavarne NUK - tam so pripravili nov kulturno-umetniški festival Poleti v NUK.


04.07.2014

4 . Noč slovenskih skladateljev

Tomaž Pandur ponovno režira v tujini, na Glavnem trgu v Novem mestu se obeta 4 . Noč slovenskih skladateljev, v studiu 14 Radia Slovenija koncert saksofonista Mateja Bunderle in razglasitev nagrajencev razpisa Uredništva za kulturo 3. programa, programa Ars Radia Slovenija.


03.07.2014

50. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture

Danes v oddaji predstavljamo: razstavo Lojzeta Spacala: Matrica: Grafika: slika na Ljubljanskem gradu; kiparsko razstavo Katje Oblak v Kostanjevici na Krki; 50. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture.


02.07.2014

55. Jazz festival Ljubljana

Danes se v Ljubljani začenja festival uličnega gledališča Ana Desetnica. V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi so odprli razstavo Politizacija prijateljstva, ki združuje umetnike iz nekdanje Jugoslavije, Vzhodne Evrope in Latinske Amerike. Obširno predstavljamo tudi letošnji 55. Jazz festival Ljubljana ter 19. mednarodni glasbeni festival Bled.


01.07.2014

62. Festival Ljubljana

Danes v oddaji predstavljamo: začetek 62. Festivala Ljubljana; srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije - festival Pranger; fotografsko razstavo Ostanki mesta v ljubljanskem parku Tivoli.


30.06.2014

Reportaža z Lenta

V oddaji se najprej oglašamo z Lenta, kjer je tudi letos, kljub dežju, zelo pestro. V mariborski univerzitetni knjižnici so odprli razstavo ob stoti obletnici prve svetovne vojne, predstavljamo pa tudi knjigo Mnenje z mero ter ciklus znanstvenofantastični radijskih iger.


26.06.2014

začetek Ane Desetnice, razstava Delavnica polna nereda, predstava Pista Sveta

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


Stran 129 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov