Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3697 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


18.03.2014

110. obletnica rojstva Srečka Kosovela, razstava Hildegard projekt v galeriji Vžigalica

V oddaji izpostavljamo 110. obletnico rojstva Srečka Kosovela. V galeriji Vžigalica je na ogled skupinska razstava domačih in tujih umetnikov Hildegard projekt, v Križankah pa lahko prisluhnete koncertu samospevov.


17.03.2014

Zaključek Dnevov komedije, 80. letnica Jožeta Snoja, razstave na tujem

V oddaji poročamo o nagrajencih Dnevov komedije v Celju, obeležujemo visoki jubilej pesnika in pisatelja Jožeta Snoja ter se posvečamo nekaterim novostim slovenskih založb. Vabimo vas tudi k poslušanju dveh jazz koncertov.


13.03.2014

Festival dokumentarnega filma, opera Ples v maskah, razstava Jožeta Spacala

V današnji oddaji najprej objavljamo pogovor s Simonom Popkom, programskim direktorjem Festivala dokumentarnega filma. V SNG Opera in balet Ljubljana je na ogled Verdijeva opera Ples v maskah, na Ljubljanskem gradu pa pregledna razstava del Jožeta Spacala Od slutnje groze do Erosa.


14.07.2014

Ruski pianist Boris Berezovski in Orkester slovenske filharmonije v Križankah

V oddaji najprej poročamo o zaključku filmskega festivala v Karlovih Varih. Posvečamo se tudi literaturi in novem romanu Andreja E. Skubica z naslovom Samo pridi domov. Roman obravnava tematiko tajkunstva in korupcije. Vabimo vas tudi k poslušanju glasbe - v sklopu 62. Festivala Ljubljana bo drevi v Križankah nastopil pianist Boris Berezovski.


14.03.2014

Angel pozabe

Premiera predstave Angel pozabe Maje Haderlap, Predstava Sokrat Slavoj in sofisti avtorja in režiserja Jureta Novaka, premiera radijske igre Čarobna voda avtorice Jerneje Pavček.


12.03.2014

Mentor 35 let

35. let izhajanja, vsebinsko in likovno prenovljene revije Mentor; nov album vokalistke Brine Vogelnik in harmonikarja Janeza Dovča; razstava Four to the floor.


11.03.2014

Slovenski glasbeni dnevi, spominski večer za umrlimi literati

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


10.03.2014

Festival frankofonskega filma, Dnevi etnografskega filma

V oddaji poročamo o tretjem festivalu frankofonskega filma ter vas vabimo v Slovenski etnografski muzej na Dneve etnografskega filma. Obiskali smo tudi mednarodno konferenco o grafiki.


07.03.2014

Thomas Brussig na festivalu Fabula, knjižne novosti Slovenske matice

V oddaji med drugim predstavljamo novosti Slovenske matice, premiero v SNG Maribor, Ljubljano pa je obiskal nemški pisatelj Thomas Brussig.


06.03.2014

15 let Rdečih zor

V oddaji predstavljamo: Razstavo slik iz vladne umetnostne zbirke, Odprtje razstave 15 let Rdečih zor, Knjižne novosti Slovenske matice, Šesti koncert modrega abonmaja Slovenske filharmonije.


05.03.2014

razstava Sodobno slovensko slikarstvo, retrospektiva Rene Rusjan, nagrada Nataši Švikart Žumer

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


04.03.2014

Poezija Jožeta Snoja, Sodobno slovensko slikarstvo v CD

V oddaji predstavljamo knjigo In cel boš, podoben otoku Jožeta Snoja. V galeriji Cankarjevega doma bodo drevi odprli razstavo osmih slovenskih slikark, tam pa bo zvečer tudi premiera plesne predstave Cabello 22,11 Ane Pandur. Vabimo vas tudi k poslušanju radijske igre Dolg avtorice Saške Rakef.


03.03.2014

Novosti otroškega in mladinskega leposlovja;filmske nagrade oskarji

Novosti otroškega in mladinskega leposlovja; o fenomenu lenobe; dogajanje na literarnem festivalu Fabula; letošnje filmske nagrade oskarji; projekcije pustnih filmov v Slovenski kinoteki


28.02.2014

Svet kulture, 28.2.2014

Premiera medeje, razstava umetnost bombardiranja, koncert mozartine, koncert glasbe sveta


27.02.2014

Muzikal Lizistrata, Dnevi komedije v Celju

V oddaji se najprej posvetimo gledališču. V Mestnem gledališču ljubljanskem je na ogled muzikal Lizistrata po motivih antične Aristofanove komedije v priredbi Andreja Rozmana Roze. V Celju se začenjajo Dnevi komedije, poročamo pa tudi o novi lutkovni predstavi v Mariboru. Vabimo vas na oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije ter na razstavo Lirika črte v Loški muzej.


26.02.2014

Fabula 2014; gostovanje Filharmoničnega orkestra iz Strasbourga

Fabula 2014; gostovanje Filharmoničnega orkestra iz Strasbourga; gostovanje Keitha Rowea v Ljubljani


25.02.2014

novosti založe KUD LOGOS, odprtje treh razstav v Mglc

V oddaji predstavljamo knjižne novosti založbe KUD LOGOS, poleg tega 3 razstave, ki jih odpirajo v Mglc v Ljubljani, namreč Janez Janša: Življenje II (v nastajanju), Nancy Spero: telo, Made in China. V Ljubljano prihaja Jason Lescalleet, eden najbolj prodornih ustvarjalcev sodobne elektroakustične eksperimentalne glasbe, poleg tega pa predstavljamo novo radijsko igro Obžalujem.


24.02.2014

8. Mednarodni festival gorniškega filma, BiTeater

Pozornost tokrat najprej namenjamo 8. festivalu gorniškega filma Domžale. Poročamo tudi o projektu, ki podpira mlade gledališke ustvarjalce BiTeater.


21.02.2014

Dan maternih jezikov, Posvet o kulturni dediščini na Ptuju, Češnjev vrt

V oddaji se spominjamo današnjega dneva maternih jezikov. Poročamo o posvetu na temo kulturne dediščine, ki se je odvijal na Ptuju ter vas vabimo na dve gledališki predstavi - V SLG Celje na predstavo Naše mesto Thorntona Wilderja v režiji Matjaža Zupančiča ter v Cankarjev dom na predstavo Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova v režiji Vita Tauferja.


20.02.2014

Nagrada emzin, premiera filma panika, koncert kromatike

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


Stran 135 od 185
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov