Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3697 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


31.12.2013

Frank Troha Rihtarjev, novosti Cankarjeve založbe, razstava slovenskega unikatnega oblikovanja v lesu Vezi v Trstu

V tokratni oddaji Svet kulture predstavljamo izseljenskega pisatelja Franka Troho Rihtarjevega. Njegovi izbrani zapisi so izšli v knjigi Božično - velikonočni spomini. Predstavili smo tudi prednovoletne novosti Cankarjeve založbe in razstavo slovenskega unikatenga oblikovanja v lesu Vezi, ki je na ogled v VUD v Trstu.


30.12.2013

Knjiga Azijske filozofije in religije, novosti zbirke Poetikonove lire, predstava Dia Diasso Diasspora v CD

V oddaji se posvečamo literaturi in plesu. Poročamo o novi knjigi Maje Milčinski Azijske filozofije in religije ter treh novih pesniških knjigah društva Hiša poezije. Vse poslušalce vabimo na glasbeno-plesno predstavo Dia Diasso Diasspora Maše Kagao Knez ter na cirkuški spektakel La Verita.


24.12.2013

Božični film Nazaj k nedolžnosti, knjižne novosti Celjske Mohorjeve družbe, rasztava v Ajdovščini

Najprej boste lahko prisluhnili pogovoru z Andrejem Dobljeharjem, režiserjem božičnega dokumentarnega filma Nazaj k nedolžnosti. Poročamo o novostih Celjske Mohorjeve družbe ter o razstavi Patrizie Devide v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Za konec pa še vabilo k poslušanju radijske igre z naslovom Petrčkove poslednje sanje.


23.12.2013

Ana Mraz, Božično-novoletni koncerti po Sloveniji, Razstava istrskih umetnin v Trstu

V oddaji napovedujemo tri božično-novoletne koncerte in sicer v Kamniku, Radovljici in Gorici. Začenja se festival uličnega gledališča Ana Mraz. Luč sveta je ugledala tudi nova radisjka igra z naslovom Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo.


20.12.2013

Božični dan EBU

Božični dan EBU Nagrada Julija Betetta - Slowind Božični koncert Orkester Slovenske filharmonije Božično-novoletni koncert Simfonični orkester SNG Maribor Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad Nova Filharmonija Nova Gorica - Novoletni capriccio


19.12.2013

Roglab - tovarna, ki dela samo sebe

Odprtje stalne razstave v Slovenskem gledališkem muzeju, Predstavitev razstave Roglab - tovarna, ki dela samo sebe, Slavnostni koncert Komornega zbora Megaron ob njegovi 10-letnici delovanja..


18.12.2013

podelitev Smrkoljeve nagrade, retrospektiva Gabrieja Stupice, novosti zaleožbe Sanje

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


17.12.2013

Minister Grilc o rezultatih programskih razpisov, retsrospektiva Jožeta Ciuhe, božični koncert gimanzije Kranj

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


16.12.2013

Severjevi nagrajenci, odprtje razstave Sodobni slovenski mladinski strip

Poudarki oddaje so: Severjevi nagrajenci 2013, enoletna rezidenca umetniškega kolektiva G-Frat v gledališču Glej, odprtje razstave Sodobni slovenski mladinski strip v atriju ZRC SAZU, knjiga S parti smo si bili dobri - tri stoletja brežiških frančiškanov, premiera radijske igre Dvojni z ledom


14.12.2013

Miškot

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


13.12.2013

Predstava Prijatelji Koba Abeja

V oddaji poročamo o predstavi Prijatelji japonskega pisatelja Koba Abeja v Mali Drami, o monografiji Univerzitetno središče v Skopju, ki se posveča delu slovenskega arhitekta, akademika Marka Mušiča, o knjižnih novostih Študentske založbe, o razstavi Mašni plašči iz muzejskih depojev, o predstavi Vzgoja stoika v Anton Podbevšek teatru ter o predstavi Cro Magnon zavoda Senzorium Stari elektrarni v Ljubljani.


12.12.2013

Predstava Cafe Dada

Premiera predstave Maček z vrečo opotečo, začetek koncertnega cikla Mladi virtuozi


10.12.2013

Tretji muzejski knjižni sejem, Godalni kvartet Mozarteum

Tretji muzejski knjižni sejem Godalni kvartet Mozarteum Projekt Potujoča muzika


10.12.2013

Seja nacionalnega sveta za kulturo, Zdenka Golob in Nataša Mirtič v MGLC, retrospektiva Františka Čapa v Slovenski kinoteki

V oddaji poročamo o Seji Nacionalnega sveta za kulutro, na kateri so obravnavali umetnost in jezik v predlogu zakona o visokem šolstvu. Napovedujemo razstave v MGLC ter 30-letnico galerije Equrna. V Slovenski kinoteki poteka retrospektiva filmov Františka Čapa, v Cankarjevem domu pa se nocoj obeta slavnostni koncert ob 85-letnici Radia Slovenija.


06.12.2013

Nema poroka v SNG Drama Maribor

Premiera predstave Nema poroka v SNG Drama Maribor Krstna izvedba predstave Jaz, Batman v Prešernovem gledališču v Kranj Izid sedme knjige iz serije Carniola Archaeologica Koncert komornega cikla Carpe Artem v Mariboru in gostovanje zbora Carmina Slovenica v Berlinu Koncert Ansambla Svirel v Kopru ter Nedeljski koncert Mojce Zlobko Vajgl s kvartetom Orpheus v Slovenski filharmoniji


05.12.2013

Predstava Pavla nad prepadom, razstava Melodija ni nikoli odveč, Koncert iz cikla Kromatika

V oddaji predstavljamo: uprizoritev Andreja E. Skubica Pavla nad prepadom, razstavo Melodija ni nikoli odveč in koncert iz cikla Kromatika.


04.12.2013

Dobitnik Trubarjevega priznanja - Primož Simoniti

pogovor s Primožem Simonitijem, odprtje spominske sobe Pavleta Zidarja


03.12.2013

Ta veseli dan kulture, Lavrinov nagrajenec, Zlata plaketa za poljskega slavista

V današnji oddaji poročamo o Veselem dnevu kulture - dnevu odprtih vrat v vse kulturne ustanove. Izvedeli boste kdo je dobitnik Lavrinove diplome, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Zlato plaketo Univerze v Ljubljani pa prejme poljski jezikoslovec Emil Tokarz. Povabili vas bomo tudi k ogledu dveh razstav ter dveh koncertov.


02.12.2013

10. Animateka

V današnji oddaji poročamo o 10. ediciji festivala animiranega filma Animateka, poleg tega predstavljamo novo knjižno bero Celjske Mohorjeve založbe, koncert madžarskega godalnega kvarteta Kelemen in radijsko igro Slika Doriana Graya.


29.11.2013

Aida, France Slana, Pixxelpoint, Pika Nogavička, Etnofolk

V Svetu kulture smo se dne 29.11.2013 posvetili premieri opere Aida v Mariboru, razstavi del akademskega slikarja Franceta Slane na Loškem gradu, 14. festivalu novomedijske umetnosti Pixxelpoint, razstavi Etnološka kulturna dediščina v Srednji Evropi in premieri otroške predstave Pika Nogavička v Celju.


Stran 138 od 185
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov