Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3697 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


28.11.2013

Othello, Minifest, razstava Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem

Odprtje razstave Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, predstava Othello v režiji Jerneja Lorencija, festival Minifest ter koncert saksofonskega orkestra


27.11.2013

Slikovite podobe Slovenije, razstavi Pet pogledov in Myconnect, klavirski koncert v SF

V oddaji poročamo o knjigi Ivana Stoparja Slikovite podobe Slovenije, povabili vas bomo na klavirski koncert v Slovensko filharmonijo, pogovarjali pa smo se tudi z dobitnikom nagrade Kristine Brenkove Damijanom Stepančičem.


26.11.2013

Ansambel Hilliard, Moj dežnik je lahko balon, Gabriela Babnik - evropska perspektivna pisateljica

V oddaji predstavljamo koncert angleškega ansambla Hilliard, koncert, posvečen skladatelju Jakobu Ježu v Križankah, lutkovno predstavo Moj dežnik je lahko balon v Lutkovnem gledališču Ljubljana, poročamo pa tudi o evropski nagradi za mlade perspektivne pisatelje, ki jo bo v Bruslju prejela slovenska pisateljica Gabriela Babnik.


25.11.2013

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije - dvajset let delovanja

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije - koncert ob dvajsetletnici Koncert Noči slovenskih skladateljev v Škofji Loki Novost Celjske Mohorjeve - Giovannini Guareschi: Don Camillo in Peppone Monografija - Sandra Jazbec: Stojan Kerbler, ptujski fotograf svetovnega slovesa Tekmovanje in cikel koncertov mladih pihalcev Emona Radijska igra Peti jezdec so sanje


22.11.2013

Jolka Milič - podelitev literarne nagrade

Slovenski knjižni sejem Jolka Milič - podelitev literarne nagrade mira Ženskega odbora slovenskega centra PEN Premiero predstave Noč bogov v gledališču Koper Novosti založbe Sodobnost International Tekmovanje Emona Vokalni abonma Slovenskega komornega zbora in Slovenske filharmonije Koncert Mednarodnega orkestra Ljubljana Izmenjave knjižnic v Kopru in Trstu


21.11.2013

Knjižne novitete

koncert Orkestra Slovenske fillharmonije, knjižne novosti Cankarjeve in Študentske založbe


20.11.2013

200-letnica rojstva Franca Miklošiča, Lipovškove nagrade, knjižni sejem

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


19.11.2013

Začenja se knjižni sejem, koncert filmske glasbe, radijska igra Kanadčanka

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


18.11.2013

Nagrajenci LIFFA, Svetovni dan filozofije

V oddaji se oziramo k nagrajencem 24. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, poleg tega se sprašujemo o možnostih eksistencialistične filozofije danes


15.11.2013

Kaligula

Premiera drame Kaligula Albert Camus v SNG Drama Ljubljana Knjižne novosti Založba Slovenska matica Nove muzejske zbirke na gradu Bogenšperk Portreti Drago Tršar Kronika Liffe


14.11.2013

Enotna cena knjige

32. mednarodnni slovensitični znanstveni simpozij Obdobja, odprtje razstave del italijanskega ilustratorja Emiliana Ponzija


13.11.2013

Čufarjevi dnevi, antiopera Plešasta pevka, Grupa 53

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


11.11.2013

Razstava Frankfurt po Frankfurtu, nagrajenec revije Ekran Vili Vuk

Razstava Frankfurt po Frankfurtu nagrajenec revije Ekran Vili Vuk Ljubljanski filmski festival Feri Lainšček in njegov roman Orkester za poljube harmonikar Izidor Kokovnik


12.11.2013

Murkovi nagrajenci, Kronika LIFFE-a, Remember Shakti

V oddaji Svet kulture poročamo o dobitnikih Murkovih nagrad za posebne dosežke na področju etnologije. 24. Ljubljanski mednarodni filmski festival je v polnem zamahu, prihodnji teden pa se začenja 29. Slovenski knjižni sejem. Za konec pa še vabilo na dva koncerta - slavnostni koncert ob 75-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter koncert indijske glasbe, jazza in funka Remember Shakti.


12.11.2013

Svet kulture

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


08.11.2013

Svet kulture

V oddaji smo se posvetili premieri komičnega baleta Navihanka v SNG Mariboru, premieri drame Plemena v Trstu in premieri predstave Vedno te ima nekdo rad na Ptuju. Pogledali smo, kako živahen je utrip na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu v prvem festivalskem vikendu, se ustavili v Velenju na razstavi stripov, plakatov, videov in instalacij, predstavili novo literarno nagrado Mira in njeno prvo nagrajenko ter svežo radijsko igro Tako gre ta svet.


07.11.2013

Program Ars praznuje 50 let

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


06.11.2013

Kronika LIFFA, Skrito znanje, Ko svetovi trčijo

Teme oddaje so: Kronika LIFFA, retrospektiva Františka Čapa v Pragi, začetek mednarodne festivalske platforme »Ko svetovi trčijo« v Mariboru, tržaška predstava »Magazin 18« o eksodusu Istranov in odprtje razstave »Skrito znanje« v Narodnem muzeju v Ljubljani.


05.11.2013

Koncert Klemna Lebna

Oddajo med drugim namenjamo: razstavi Mi, vi, oni - Fragmenti alternativnih praks v 80-tih v Mariboru; koncertu harmonikarja Klemna Lebna; razstavi ilustracij Od lintverna, avtorja Zvonka Čoha. Vabljeni k poslušanju!


04.11.2013

Festival za kritiko znanosti, Kdo se boji črnega moža?, Karpopotnik, Koncerti mladih glasbenikov

V oddaji poročamo o Festivalu za kritiko znanosti, ki se bo odvil ob 40. obletnici izhajanja Časopisa za kritiko znanosti. V Mestnem kinu Kinodvor bo večer posvečenem sodobnemu slovenskemu filmu - prikazali bodo film Janeza Lapajneta Kdo se boji črnega moža? in film Matjaža Ivanišina Karpopotnik. Prvi novembrski teden bo tudi poln glasbe, prisluhnili boste lahko koncertom predvsem mladih glasbenikov.


Stran 139 od 185
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov