Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
V današnji oddaji vas med drugim vabimo, da prisluhnete prispevkom o razstavi Božidarja Jakca z naslovom Od Novega mesta do Prage in nazaj v Galeriji 22, 16. mednarodnem in queerovskem festivalu Rdeče zore, ki se začenja drevi, knjižnih novostih KUD Apokalipsa ter koncertu za Oranžni abonma orkestra Slovenske filharmonije. Sporočili vam bomo tudi, kakšni so poudarki dneva na festivalu literatur sveta Fabula in napovedali novo predstavo Iztoka Kovača in skupine EnKnapGroup: Pozor hud ples 2, Vrnitev legend. na fotografiji: A. Rauch Podrzavnik:: Nezaznaven vzgib, foto: Draže Sokčević
Danes v oddaji med drugim predstavljamo: razstavo Arhivi - zakladnice spomina v Narodnem muzeju Slovenije; poročilo pogovora s filozofi v ZRC SAZU; orgelski recital Therese Plut in Polone Gantar v Slovenski filharmoniji.
V Herne Bayu v Veliki Britaniji se je končal mednarodni festival radijske igre The Winter's Tale, Zimske zgodbe, na katerem je prvo nagrado dobilo delo Hilda francoske avtorice Marie Ndiaye v režiji Alena Jelena. V današnji oddaji Svet kulture bomo pred mikrofon povabili člana festivalske žirije, režiserja Juša Zidarja, predstavili pa bomo tudi knjižne novosti Cankarjeve založbe in razstavo nizozemskega intermedijskega umetnika Constanta Dullaarta - Cenzurirani internet v galeriji Aksioma.
V oddaji boste najprej slišali utrinek z literarnega večera s sodobno škotsko pisateljico Janice Galloway, ki je potekal v soboto v Cankarjevem domu. Predstaviljamo novo bero knjig založbe KUD LOGOS, vabimo pa vas tudi na razstavo ob 650-letnici Novega mesta.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V mozaiku fotografije, knjig, gledališča in glasbe, nam je fotograf Marko Modic predstavil pregledno razstavo Peti element v Jakopičevi galeriji v Ljubljani, dr. Matija Ogrin pa novosti iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Spregovorili smo tudi o poeziji Barbare Pešut ter o letošnji gledališki produkciji Anton Podbevšek Teatra.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V oddaji predstavljamo dve gledališki premieri - predstavo za mladino Vsi junaki zbrani, ki bo jutri zaživela v Slovenskem mladinskem gledališču ter dramo Veš, poet, svoj dolg, ki bo na ogled v Celju. Ozrli smo se tudi v razstavne prostore - predstavljamo fotografije sarajevskega fotografa Nenada Maleševića in spominsko razstavo Zvesta Appolonia.
Danes v oddaji med drugim predstavljamo knjižne novosti založbe Mladinska knjiga; predavanje italijanskega filozofa Adriana Fabrisa; 5. koncert Modrega abonmaja Slovenske filharmonije.
V oddaji tokrat predstavljamo bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica 2015, prisluhnili pa boste lahko tudi napovedi predstave - Otroci Adama in Eve, režiserja Jana Cvitkoviča ter predstavitvi razstave Simone Šuc v Bežigrajski galeriji.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Najprej poročamo o pregledni arhitekturni razstavi Arhitektura-Inventura, ki je na ogled v Cankarjevem domu. Odprli so tudi razstavo del japonskega umetnika Sharakuja v Celju ter razstavo vidnih sporočil Nenada Cizla v Zgodovinskem atriju Mestne hiše. Za konec pa še povabilo na Oranžni abonma Slovenske filharmonije.
V zadnji oddaji tega tedna najprej o novi premieri v ljubljanski Drami. Na tamkajšnjem velikem odru bo zaživelo Kafkovo kanonsko delo Grad v režiji Janusza Kice. Vabimo vas tudi na nekaj razstav ter na Valentinov dogodek v Kinodvoru poimenovan Retroseks.
V današnji oddaji Svet kulture se bomo sprehodili po razstavah na Dunaju, zajeli utrip 65. mednarodnega filmskega festivala Berlinale, poročali pa bomo tudi iz Umetnostne galerije Maribor, kjer letos pripravljajo dva velika mednarodna projekta.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Danes v oddaji med drugim predstavljamo: razstavo Črtomirja Freliha z naslovom Čisto prava slovenska grafika; zbirko grafik Janeza Vajkarda Valvasorja - Iconotheca Valvasoriana; dogajanje na 65. mednarodnem filmskem festivalu Berlinale.
S Prešernovo pesmijo Kam?, v izvedbi skupine Autodafe, in v kateri je nastopil tudi pesnik Danes Zajc, začenjamo današnjo predpraznično oddajo. Le še dan nas loči od podelitve najvišjih državnih nagrad za umetniško ustvarjanje – Prešernovih nagrad in nagrad prešernovega sklada. V neposrednem prenosu tudi na našem programu, bomo jutri po 20-uri spremljali prenos proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo letos zaznamovana z naslovom Sipanje svetlobe. Že pred prenosom osrednje slovesnosti, pa program Ars, v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, prireja literarni večer iz Prešernove hiše v Vrbi, v nedeljo opoldne se bomo s prenosom vklopili v tradicionalni recital Prešernove poezije pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, ki ga bo nadgradil »most« v Vrbo, kamor bo prireditev prav tako radijsko prenašana. Nedeljsko popoldne programa Ars bo v znamenju lavreatov, prav ta čas pa se bo z lavreati na gradu Brdo pri Kranju ter v Kranju, družila tudi ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, njihovo druženje pa se bo po odprtju razstave v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, sklenilo v Prešernovem gledališču, kjer jih bo k pogovoru povabila Patricija Maličev. Predpraznični petek, drevišnji večer, pa prav tako zaznamuje nekaj večjih dogodkov, o katerih vas želimo v Svetu kulture obvestiti. Premierno razpoloženje bo vladalo v ljubljanski Mali Drami in v SNG Drami Maribor, v Horjulski osnovni šoli bo odprtje razstave, ki jo ob slovenskem kulturnem prazniku že 56.ič zapored prireja slovenski slikar Franc Zupet – Krištof, pestro pa bo tudi glasbeno dogajanje konca tedna. V Berlin, kjer se je sinoči začel 65-ti Berlinale, pa se bomo ozrli ne k festivalu, o katerem bomo izčrpneje poročali prihodnji teden, temveč k filmom Jana Cvitkoviča, ki jih bodo predvajali nocoj. Vabimo vas k poslušanju!
Danes v oddaji med drugim predstavljamo; novosti zbirke Alef Centra za slovensko književnost; odprtje razstave Prešernov sonetni venec v Prešernovi hiši v starem Kranju; Cerpe Artem: Koncert komorne glasbe v SNG Maribor.
Danes v oddaji med drugim predstavljamo: premiero predstave Do zadnjega diha. Zdaj. Na sporedu bo na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega; odprtje razstave Marka Požlepa z naslovom Obljubljene dežele; začetek glasbenega festivala MENT.
Neveljaven email naslov