Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3697 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


23.07.2015

Festival Arsana

Na Ptuju se nocoj začenja sedmi mednarodni glasbeni festivala Arsana, ki bo v devetih dneh ponudil več kot 60 dogodkov, nastopilo pa bo več kot 200 glasbenikov. Med njimi številna domača in tuja zveneča imena, izstopajo pa 10-kratni dobitniki grammya, ameriška vokalna skupina »Take 6«. Podrobneje o festivalskem dogajanju v oddaji v kateri predstavljamo tudi Portrete kostanjeviških igralcev, ki so na ogled v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki.


22.07.2015

Mittelfest

Na avstrijskem koroškem, že trideset let deluje družinska galerija Šikoronja, ki predstavlja izbrane uveljavljene slovenske in tudi avstrijske ustvarjalce. Pred dnevi je galerija svojo obletnico praznovala z otvoritvijo skupinske razstave. Podrobneje v tokratni oddaji, kjer boste lahko prisluhnili tudi povzetku dogajanja na že 24. Festivalu Mittelfest.


21.07.2015

Nikolaj Luganski

V sklopu Festivala Ljubljana se te dni v prestolnici mudi ruski pianist Nikolaj Luganski. Sinoči je nastopil z orkestrom Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu, nocoj pa bo izvedel solistični recital v Slovenski filharmoniji. V oddaji sicer predstavljamo tudi povzetek dosedanjega dogajanja na 24. mednarodnem festivalu literature, glasbe, plesa in gledališča Mittelfest. Oddajo pripravlja Marko Rozman.


20.07.2015

Poletni kulturni utrip v Pragi

Pri Mladinski knjigi pred poletjem niso pozabili na tiste bralce, ki so ljubitelji dobre poezije. Izdali so 4 nove prevodne pesniške zbirke, izmed katerih so tri izšle v zbirki Nova lirika. V oddaji bomo tokrat preverili tudi kakšen je poletni kulturni utrip v češki prestolnici. Kulturna ponudba v Pragi namreč celo za najzahtevnejše turiste ostaja zavidanja vredna. Oddajo pripravlja Marko Rozman.


17.07.2015

Razstava V zaledju soške fronte

V oddaji najprej o zanimivi razstavi, ki obeležuje 100-letnico soške fronte. Poročamo tudi o kulturnem projektu Art kamp v Mariboru ter vas vabimo na festival glasbe, gledališča in plesa Mittelfest 2015 v Čedad.


16.07.2015

Razstava Eurovision Lab v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

Novi razstavi se obetata v Muzeju novejše zgodovine Slovenije - Eurovision Lab, En predmet - Mnogo vizij - Evrovizij, ter v ljubljanskem Tivoliju. Tam bo od danes naprej na ogled razstava En planet, ena voda. Vabimo vas tudi na koncert opernih arij, ki bo potekal v okviru 63. Festivala Ljubljana.


15.07.2015

11. Grossmannov festival filma in vina

Najprej poročamo o dagajanju na Grossmannovem festivalu. Včeraj in danes je tam potekal simpozij o slovenskem filmu. V oddaji boste izvedeli tudi več o bralni znački ter njeni vlogi v slovenskih šolah. Predstavljamo pa tudi nominirance za nagrado Večernica.


14.07.2015

Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig

Najprej predstavljamo Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig. Preslistali smo tudi novo pesniško zbirko Esada Babačića, izvedeli pa boste tudi več o težko pričakovanem romanu ameriške pisateljice Harper Lee. Svoj zadnji in edini roman z naslovom Ne ubijaj slavca je napisala leta 1960.


13.07.2015

Balet Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva na 63. Festivalu Ljubljana

V tokratni oddaji bomo predstavili nekaj knjižnih novosti, potovali bomo na Primorsko ter v Benečijo, kjer potekajo številne kulturne prireditve. Za konec pa še povabilo k ogledu baleta Romeo in Julija, ki bo na ogled drevi na 63. Ljubljanskem festivalu.


10.07.2015

Začetek festivala Art Satys

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


09.07.2015

Pregledna razstava Janeza Korošina

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


08.07.2015

Filmski festival v Karlovyh Varyh

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


07.07.2015

51. seminar slovenskega jezika

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


06.07.2015

Poljski rekvijem

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


03.07.2015

Poezija in otroška pesem

Začeli smo s poezijo, pesniško besedo Cirila Zlobca, ki jutri praznuje 90. rojstni dan. Poročali smo s festivala Pranger, ki je v polnem teku. Sinoči se je na Sladki Gori odvila 1. kritiška razprava, na kateri so o treh pesniških zbirkah spregovorili letošnji kritiški selektorji: Tanja Petrič, Lidija Gačnik Gombač in Marcello Potocco. Napovedali pa smo tudi koncert Slovenskega otroškega zbora 2015.


02.07.2015

Festival Bled

Na Bledu bo s koncertom Slovenskega orkestra saksofonistov drevi začela zveneti glasba 20. Festivala Bled; likovna in literarna umetnost pa bo dobila svoje mestu na tamkajšnjem gradu. Pripravljajo namreč literarni večer z Giocondo Belli, pesnico in pisateljico iz Nikaragve; ob tem pa bodo odprli tudi razstavo del Ejti Štih, ki živi in ustvarja v Boliviji. V oddaji smo pogledali še pod zvezde. Na ljubljanskem gradu se začenja Film pod zvezdami.


01.07.2015

56. Jazz festival Ljubljana

V Cankarjevem domu v Ljubljani se bo začel 56. ljubljanski Jazz festival, ki velja za najstarejši redno delujoči evropski jazzovski festival. Selektorja Bogdan Benigar in Pedro Costa sta tokrat v ospredje postavila kitariste, velike jazzovske zasedbe in tudi izbor belgijskih glasbenikov.


30.06.2015

Festival Pranger

V ospredju oddaje je poezija. Začeli smo z 12. srečanjem pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije - festivalom Pranger. Predstavili pa smo tudi pesniško zbirko Beseda kakor svet, v kateri se Samo Kreutz sprehaja po pokrajinah vselej navzoče narave.


29.06.2015

Bauhaus – mreženje idej in prakse

V poletno obarvane oddaje vstopamo z mednarodnim raziskovalnim projektom Bauhaus – mreženje idej in prakse (BauNet). Bauhaus je leta 1919 ustanovil arhitekt Walter Gropius. Zaradi daljnosežnega vpliva, ki ga je imel na umetnost, oblikovanje in arhitekturo, Bauhaus vznemirja raziskovalce vse do danes. Prav z namenom preučevanja tega vpliva se je zagrebški Muzej sodobne umetnosti skupaj s soorganizatorji, med katerimi je tudi slovenski Loški muzej, povezal v mednarodnem raziskovalnem projektu. Nastala je razstava Bauhaus – mreženje idej in prakse, ki je na ogled v zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti. Podrobneje v tokratni oddaji.


24.06.2015

Podelitev nagrade Kresnik

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


Stran 118 od 185
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov