Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V oddaji boste najprej slišali pogovr z Gregorjem Podlogarjem, ki sem nam je oglasil s festivala Jazz Cerkno. Vabimo vas na številne koncerte, ki se obetajo konec tedna, med drugim tudi na šansone Svetlane Makarovič v Kino Šiška Za vse ljubitelje likovne umetnosti pa je v Ajdovščini na ogled Majski salon.
S premiero predstave »Neumnost« argentinskega avtorja Rafaela Spregelburda bodo v SNG Nova Gorica zaključili letošnjo sezono. Gre za filozofsko komedijo, ki se preko petih prepletenih zgodb sprašuje o neumnostih naših dejanj, povezanih z denarjem. V tokratni oddaji sicer predstavljamo tudi gledališki festival Prelet in program letošnjega festivala Jazz Cerkno. Vabljeni k poslušanju.
V današnjem Svetu kulture se posvečamo naslednjim temam: - 3. mednarodni trienale keramike UNICUM 2015 - Keramika danes, - razstava risb in kipov Jiržija Bezlaja - premiera predstave Balkon po besedilu Jeana Geneta in v režiji Diega de Bree - premiera predstave Katarina po naročilu avtorske ekipe Katarina Stegnar, Urška Brodar, Jure Novak - sklepni dnevi 68. Filmskega festivala v Cannesu - novičke iz glasbenega sveta Vabimo vas k poslušanju!
V današnjem Svetu kulture se posvečamo naslednjim temam: - 3. mednarodni trienale keramike UNICUM 2015 - Keramika danes, - razstava risb in kipov Jiržija Bezlaja - premiera predstave Balkon po besedilu Jeana Geneta in v režiji Diega de Bree - premiera predstave Katarina po naročilu avtorske ekipe Katarina Stegnar, Urška Brodar, Jure Novak - sklepni dnevi 68. Filmskega festivala v Cannesu - novičke iz glasbenega sveta Vabimo vas k poslušanju!
Z otvoritvenim koncertom zborov različnih fakultet Univerze v Ljubljani se je na Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto v Ljubljani, danes, že šesto leto zapored, odprli sejem akademske knjige Liber.ac. Namen sejma je opozoriti na raznolikost in visoko kakovost slovenskega akademskega založništva ter najnovejše dosežke znanosti. Če so se lani na dogodku predstavljali pisatelji, pesniki in prevajalci, bo letošnji program potekal v znamenju glasbe in etnologije.V tokratni oddaji sicer predstavljamo tudi razstavo otroških knjig Bologna po Bologni ter koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in solista Vida Ušeničnika. Vabljeni k poslušanju.
Muzeju po vsem svetu danes obeležujejo Mednarodni muzejski dan, ob tej priložnosti so tudi vsi slovenski muzeji na široko odprli svoja vrata. V nadaljevanju poglobljeno predstavljamo knjigo kulturne zgodovinarke Lynn Hunt Iznajdevanje človekovih pravic. Poročamo pa tudi o filmskem utripu na 68. filmskem festivalu v Cannesu.
Odprt svet. Odprta kultura. Odprt Svet kulture. V tokratni oddaji smo pogledali v SNG Opera in balet Maribor, v katerem so uprizorili zadnjo premiero letošnje sezone Deklica z zahoda, pred mikrofon smo povabili vodjo umetniškega odbora na novo ustanovljenega Komornega zbora DEKóR, predstavili nove knjige Cankarjeve založbe ter si ogledali program Tedna ljubiteljske kulture. Arhitekturo oddaje pa je dopolnjevala misel festivala Odprte hiše Slovenije.
Za vse ljubitelje plesne umetnosti so v Cankarjevem domu v letošnji sezoni pripravili Male plesne simpozije, ki osvetljujejo ustvarjanje nekaterih najvidnejših predstavnikov slovenske sodobno-plesne in klasično-baletne scene. Po Edwardu Clugu in Valentini Turcu, je bil simpozij tokrat posvečen letošnjima nagrajencema Prešernovega sklada, Rosani Hribar in Gregorju Luštku. Plesalca, znana predvsem po svojih fizično intenzivnih in tehnično izbrušenih duetih imata za seboj že več kot 20-letno plesno kariero. Več v oddaji v kateri napovedujemo operatorij Deseta hči na libreto literarne umetnice Svetlane Makarovič ter letni koncert Filozofske filharmonije. Vabljeni v našo družbo.
Tokratna oddaja je v veliki meri posvečena kulturi za mlade. Predstavljamo otroške in mladinske knjižne novosti, obiskali smo predstavo Nekoč, ko nas ni bilo več, ki govori o ločitvi staršev ter o tem, kako to vpliva na otroke, vabimo pa vas tudi na Dneve mlade avstrisjke literature. V oddaji ne manjka glasbe, preselili se bomo v Talin na skladateljsko tribuno Rostrum.
»Šlo je predvsem za umetnost. Za lepoto in pravičnost. Za nov svet, ki ga sestavljajo novi ljudje, nove oblike in novi materiali,« je ob odprtju pregledne razstave NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije povedal eden od ustanoviteljev umetniškega kolektiva NSK Dragan Živadinov. Razstava, ki je na ogled v Moderni galeriji, je tako v domačem kot tudi v mednarodnem prostoru prva zaokrožena predstavitev prvih dvanajstih let delovanja fenomena, imenovanega NSK, podrobneje pa nam jo je predstavila kustosinja Zdenka Badovinac. Pogledali smo tudi v galerijo Jakopič, kjer so odprli retrospektivno razstavo Stojana Batiča, pomembnega kiparja prve slovenske povojne generacije 20. stoletja in v projektno sobo SCCA, kjer je v okviru šole Svet umetnosti in mednarodnega projekta Celostno kuriranje potekala predstavitev kuratorske prakse in umetnosti s Filipinov, iz Singapurja in Mjanmarja. Stopili smo tudi v svet glasbe, v Cankarjev dom, kjer so Simfoniki nastopili na osmem koncertu cikla Kromatika in v Slovensko filharmonijo, kjer so v okviru festivala Slowindova pomlad 2015 predstavili dela desetih mladih skladateljev.
Tokrat podrobneje predstavljamo razstavo "Vrnitev ambasadorjev umetnosti" – umetnine iz nasledstva Jugoslavije, ki jo bodo odprli danes v Narodni galeriji v Ljubljani. Na ogled bodo postavljene umetnine, ki jih je Slovenija prevzela na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki določa, da umetnine, ki so se nahajale v predstavništvih SFRJ in so velikega pomena za kulturno dediščino ene od držav naslednic, pripadejo tej državi. V oddaji pa tudi o nagrajencih beneškega bienala in razstavi Marka Jakšeta v galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Vabljeni k poslušanju.
Če za trenutek postanete in si zamislite prihodnost … kakšna podoba vznikne pred vašimi očmi? V tokratni oddaji Svet kulture smo predstavili 56. Mednarodni likovni bienale. Njegova letošnja tema je Vse prihodnosti sveta. Iz Benetk nas je pot odnesla v svet zgodb o ljubezni – svet dveh novih predstav, ki sta na ogled v Slovenskem stalnem gledališču Trst in v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pogledali pa smo tudi v Mini teater v Ljubljani, kjer je bila premiera otroške predstave Jurček in trije razbojniki, spremljalo pa jo je odprtje razstave Slovenske partizanske lutke.
Knjiga je lahko okras na polici, lahko pa je – kot je zapisal Brecht – tudi orožje. Orožje v bitki za mir. Kako napraviti glas pisateljev bolj slišen pri soočenju z vojnimi konflikti po svetu, pa je eno od vprašanj, ki zaznamujejo tudi 47. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu. V tokratni oddaji smo pred mikrofon povabili Toneta Peršaka, aktualnega predsednika Odbora pisateljev za mir Mednarodnega centra PEN in Edvarda Kovača, njegovega predhodnika, predstavili pa smo tudi nove knjige sodobnega slovenskega leposlovja, ki so izšle pri založbi Litera.
Danes v oddaji med drugim predstavljamo: 47. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu; razstavo Augusta Rodina v Zagrebu; knjižne novosti Mladinske knjige, ki se navezujejo na tematiko 2. svetovne vojne.
Konec tedna bo visok življenjski jubilej praznoval slovenski slikar in grafik Vladimir Makuc. Zato se bomo posvetili dvema razstavama, ki ju bodo v Ljubljani odprli ob tej priložnosti. V Zagrebu pa bodo drevi odprli razstavo Augusta Rodina, ki bo v sklopu festivala Rendez vous na ogled do konca septembra. Jutri se začenja 47. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu; tudi o tem nekaj besed in povabilo k poslušanju jutrišnje oddaje Arsov forum. Za konec pa še o koncertu mladinskega pevskega zbora Emil Komel. Vabimo vas, da se nam pridružite!
Tokrat najprej o okrogli mizi, ki je nedavno potekala v Ljubljani. Beseda je tekla o posebnih skladih, ki so namenjeni spodbujanju domače ustvarjalnosti. Predstavljamo Teden ruskega filma, ki bo ta teden potekal v Slovenski kinoteki. Vabimo pa vas tudi na kitarski koncert Primoža Sukiča.
V Milanu se odpira svetovna razstava EXPO 2015, v Tokiu pa je med nagrajenimi fotografijami s 75. mednarodnega fotografskega salona Japonske razstavljena tudi fotografija umetnice Maje Šivec. Predstavili smo tudi Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki letos beleži 350 let neprekinjenega delovanja ter se sprehodili skozi razstavo 4 delci, ki je na ogled v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in arheološko razstavo Srednjeveške pečnice Novega mesta v Dolenjskem muzeju v Novem mestu.
Neveljaven email naslov