Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Najprej smo se odpravili k svojim rojakom onkraj meja Slovenije. Dobra novica prihaja s tržaškega. V Trstu bodo nocoj odprli Tržaško knjižno središče, ki naj bi za tamkajšnje Slovence postalo stičišče, za Slovenijo pa okno v Trst in Italijo. Na prvem programu Televizije Slovenija bo premiera dokumentarnega filma Tretja generacija, ki prikazuje življenja argentinskih Slovencev, starih od 15 do 35 let. Potem smo nadaljevali v Škofji Loki. V okviru projekta Bauhaus - mreženje idej in praks (BauNet) je Loški muzej odprl razstavo o edinem slovenskem predstavniku na znameniti šoli Bauhaus v Weimarju, Avgustu Černigoju.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Knjigarne so tudi stičišča srečanj, v katerih danes ne bo prekratkih stikov, saj bodo v Ljubljani in Kopru podaljšali delovni čas s posebnim programom. Nocoj bo namreč zaživela 2. Noč knjigarn, praznik knjige. Danes je Filmski dan, posvečen filmu in filmskim ustvarjalcem. Jutri pa bodo na široko odprli svoja vrata tudi muzeji. V 52-tih krajih po Sloveniji se bo jutri zvečer začela 13. Poletna muzejska noč. Na Ptuju se začenja gledališki festival »Zvezde pod zvezdami«, v Bohinju pa Glasbeno poletje. Prisluhnite, da boste izvedeli podrobnosti teh dogodkov.
Spregovorili smo o 13. Praškem kvadrienalu scenskega oblikovanja in prostora v Pragi, razstavi Stoletje plakata v Muzeju athitekture in oblikovanja, plesno-gledališki predstavi Alma. Sama. v Cankarjevem domu; predstavili pa smo tudi domačo knjižno novost, esejistično knjigo Irene Štaudohar Magija za realiste - Življenje, nadaljevalni tečaj.
Tokrat se najprej posvečamo filmu in poročamo o dogajanju na 2. Blejskem filmskem festivalu. Kot boste slišali, se festival sooča s kar nekaj težavami. Izvedeli boste več o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga, vabimo pa vas tudi na razstavo v galerijo ŠKUC.
Od danes pa vse do petka lahko obiščete Festival migrantskega filma, ki preko zgodb beguncev in drugih migrantov odpira težka vprašanja o današnji družbeni resničnosti. Članica organizacijske ekipe je podrobneje predstavila program letošnjega festivala. V oddaji sicer predstavljamo tudi pregledno razstavo Vadima Fiškina No Magic/Čarov-Ni-Ja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ter 8. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf.
Valvasorjev center na gradu Bogenšperk nad Šmartnim pri Litiji je bil pred dnevi prizorišče prve predstavitve originala Valvasorjevega lastnoročnega urbarja slovenski javnosti, hkrati pa tudi predstavitve znanstvene publikacije dr. Borisa Golca z naslovom » Zemljiški gospod Janez Vajkard Valvasor in njegov urbar, ki ji je botrovalo prav Golčevo odkritje Valvasorjevega urbarja v Arhivu Republike Slovenije pred dobrima dvema letoma. Original se je tako po 335 letih spet vrnil na grad Bogenšperk, kjer upajo, da bo s časom postal del njihove zbirke originalnih del. V oddaji sicer predstavljamo tudi razstavo Moda v gibanju v Slovenskem etnografskem muzeju in retrospektivno razstavo del tandema Beli sladoled.
Preminil je Ornette Coleman, saksofonist, ki je bistveno zaznamoval jazzovsko glasbo, kot jo poznamo danes. Oddajo smo prepletli z njegovo glasbo, v njej pa smo med drugim izpostavili tudi festival predrznih umetniških del Pajek, dve gledališki in eno radijsko premiero, razstavo del Ruže Klein Meštrović v Posavskem muzeju Brežice ter koncert Big Banda RTV Slovenija s solisti, s katerim se je pričel festival Junij v Ljubljani in 27. Mednarodni festival Poletje Imago Slovenijae, katerega del je tudi cikel Poletje v Stari Ljubljani.
V oddaji boste najprej slišali pogovor z letošnjim dobitnikom Lavrinove diplome Michaelom Bigginsom. Napovedali bomo 5. filozofski simpozij Miklavža Ocepka, ki je letos posvečen danskemu filozofu Kierkegaardu. Predstavljamo pa tudi knjigo slovenske plesalke in performerke Katje Legin.
Ob otvoritvi razstave nagrajencev Nagrade Oho smo spregovorili o pomenu danes osrednje nacionalne nagrade za mlade vizualne umetnike, pred mikrofon smo povabili Amirja Muratovića, režiserja filma Kolo - Pesem za Matijo Jamo, predstavili knjižne novosti založbe Goga in risoromane, s katerimi neodvisna založba Vigevajeknjige obljublja novo doživetje branja.
Torkovo agendo Sveta kulture sestavljajo: prispevka o razstavi vojnega fotografa Jamesa Nachtweya in mednarodnem arhivskem dnevu; redna rubrika otroških in mladinskih knjižnih novosti ter napovedna prispevka o letošnjem večeru šansonov La vie en rose in koncertu švedsko-norveške free jazz zasedbe All included. Vabimo vas, da se skupaj z nami poglobite v izbrane teme dneva! vir foto: http://potd.pdnonline.com/2009/09/2213/
8. junij je dan Primoža Trubarja, avtorja Katekizma, prve knjige v slovenščini in prve slovenske tiskane knjige sploh. S svojim delom je postavil temelje za slovenski knjižni jezik, nekaj njegovih misli pa smo vtkali tudi v današnjo oddajo Svet kulture. Pogledali smo tudi v atrij Slovenskih železnic, podoživeli dogajanje 11. festivala Kinootok v Izoli in se ustavili v Vodnikovi domačiji, v kateri je potekal literarno-filmski večer, posvečen izidu drugega dela avtobiografske stripovske trilogije Medena koža.
V oddaji boste slišali pogovor s pesnikom Cirilem Zlobcem, ki kmalu praznuje 90 let. Ob svojem jubileju je izdal novo pesniško zbirko z naslovom Ljubezen, čudež duše in telesa. Vabimo vas tudi na maratonsko branje pesmi Andreja Brvarja ter napovedujemo koprsko gledališko premiero Pašjon. Pri njej sta združila moči kantavtor Iztok Mlakar in režiser Vito Taufer.
V tokratni oddaji Svet kulture predstavljamo pravljični večer za odrasle, ki je že tradicionalno potekal v Mariboru, pogledali pa smo tudi v Pokrajinski muzej Celje, kjer so ob 500-letnici slovenskega kmečkega upora pripravili razstavo Kri bo tekla za svobodo zlato.
Izolski filmski festival Kinootok ponovno odpira svoja vrata. Otvoritveni film je letos nekaj čisto posebnega: prikazali bodo namreč film Let nad bojnimi polji iz leta 1919 in ga pospremili z glasbo džezovske zasedbe Insium. S filmom se organizatorji festivala pridružujejo obeležitvi 100. obletnice prve svetovne vojne. Na glavnem filmskem prizorišču – Manziolijevem trgu bodo sicer prikazali še pet drugih filmov, omenimo najbolj znana, Biserni gumb Patricia Guzmána in Poštarjeve bele noči Andreja Končalôvskega. V tokratni oddaji sicer predstavljamo tudi maratonski duet Rosane Hribar in Gregorja Lušteka ter koncert ob 35. letnici delovanja okteta Deseti brat. Vabljeni k poslušanju.
Oddajo začenjamo s povabilom na 2. Drama festival, s katerim bodo gledališčniki SNG Drama slavnostno zaključili sezono 2014/2015. Danes se začenja tudi 8. festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi. Pogovarjali smo se tudi s člani kolektiva Brida, ki bodo v Kinu Šiška predstavili svoj avdiovizualni projekt Zvok-okrog.
V Galeriji TR3 na Trgu Republike bo od danes naprej na ogled nova instalacija Mateja Andraža Vogrinčiča z imenom Gmota. Gre za stekleno intervencijo v prostor, s katero umetnik vzpostavlja nove relacije med umetniškim objektom in prizoriščem, v katerem se ta nahaja. V oddaji boste lahko prisluhnili tudi napovedi dokumentarnega filma Igorja Šterka o Pavli Jesih ter predstavitvi knjige Tineta Debeljaka. Vabljeni v našo družbo.
V Ljubljani te dni gostuje priznani italijanski filozof Umberto Galimberti - povabili vas bomo na njegovo predavanje v Cankarjev dom. Začenja se 22. literarno-glasbeni festival Živa književnost ter festival Knjižnica pod krošnjami. Vabimo vas tudi na operno noč v Maribor.
Ljubjana bo v naslednjih dneh v znamenju glasbe z vsega sveta - začenja se 31. Druga godba. V Hrastniku bodo v ospredju uprizoritvene umetnosti, obeta se festival Rdeči revirji. Zajadrali smo tudi v literarne vode, izvedeli boste več o knjižnih novostih založbe Beletrina.
Neveljaven email naslov