Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
V oddaji bomo napovedali filmske, gledališke in razstavne dogodke. V Slovenski kinoteki bo prvič prikazana restavrirana in digitalizirana različica filma Sedmina režiserja Matjaža Klopčiča. V Stari mestni elektrarni bo na ogled slovenska premiera lutkovno-glasbene predstave Volčje srce avtorja Petra Kusa. Slike Žige Okorna bodo na ogled v galeriji Srečišče v Hostlu Celica, galerija Fotografija predstavlja fotografije Janeza Pukšiča, v Slovenskem etnografskem muzeju pa bodo odprli razstavo jaslic slovenskih rokodelcev.
V današnji oddaji se bomo ozrli čez mejo. V Berlinu so konec tedna podelili Evropske filmske nagrade, največ nagrad je prejel film Mladost Paola Sorrentina. V Zagrebu se v tem mesecu predstavlja kar nekaj slovenskih umetnikov, med njimi Tadej Pogačar. Predstavili bomo tudi nov roman Erika Valenčiča Sence ne gorijo in napovedali koncert v dvorani Union v Mariboru.
Tokrat bodo v ospredju knjižne novosti založbe Beletrina, pri kateri so izšli prevodi del štirih velikih imen literature 20. stoletja. Nadaljevali bomo s počastitvijo jubileja Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Severjevim dnevom v Ribnici na Pohorju in aktualnim glasbenim dogajanjem. Vabljeni k poslušanju!
V današnji oddaji so pod drobnogledom: razstava Vladimir Lamut 100 let, ki bo na ogled v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu; konservatorsko-restavratorski posegi na deblaku iz Ljubljanice; plesna predstava Matije Ferlina Staging a Play: Sleklena menažerija ter aktualno glasbeno dogajanje. Vabljeni k poslušanju!
V tokratni oddaji najprej predstavljamo dogajanje na seji upravnega odbora evropskega filmskega sklada Eurimages, ki tokrat poteka v Sloveniji. V polnem zamahu je tudi 12. Animateka, vabimo pa vas tudi na koncert Srebrnega abonmaja Slovenske filharmonije.
Pretekli teden se je v terminu kratke radijske igre na programu Ars začel premierni decembrski cikel radijskih iger študentov UL AGRFT. Gre za prvi pregledni cikel tovrstne produkcije v radijskem etru. V zaokroženo celoto je zaobjetih pet radijskih iger štirih režiserjev – Žiga Divjak, Tin Grabnar, Saška Rakef Perko in Juš A. Zidar. V oddaji boste prav tako lahko prisluhnili predstavitvi knjige Mileta Koruna Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski Drami ter monografiji Bogomile Kravos.
S projekcijama celovečernega animiranega filma Zgodba o ljubezni in jezi v Slovenski kinoteki in kratkega animiranega filma Pošast iz Nixa v Kinodvoru se bo drevi odprla 12. izdaja mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. V številnih programskih sklópih bodo vse do nedelje prikazali 405 kratkih in šest celovečernih filmov, festival bo obiskalo tudi več kot 100 mednarodnih gostov. V oddaji prav tako predstavljamo aktualne otroške in mladinske knjižne novosti ter napovedujemo koncert iz cikla Glasbene mladine ljubljanske.
Danes bo več sto dragocenih slik najbolj uglednih slovenskih slikarjev zamenjalo lastnika. V tržaški dražbeni hiši Stadion bodo namreč v odkup ponudili umetniška dela iz vsaj desetih zasebnih zbirk na Tržaškem. V zadnjih dneh si je te umetnine ogledalo več sto poznavalcev in ljubiteljev likovne umetnosti in nekateri so prepričani, da bi sodile v stalno zbirko kulturne dediščine slovenskega naroda. V oddaji prav tako predstavljamo predstavo Ivana Cankarja Lepa Vida ter otroško predstavo Pobegla hiška v Lutkovnem gledališču Maribor.
Na današnji dan, ko obeležujemo 215-letnico rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, se številni nacionalni in občinski kulturni zavodi po vsej Sloveniji z brezplačnimi prireditvami pridružujejo praznovanju Tega veselega dneva kulture. V oddaji ob tem izpostavljamo pomembnejše dogodke po državi. Hkrati pa boste lahko prisluhnili tudi predstavitvi drugega del epa Borisa A. Novaka; Čas očetov, Vrata Nepovrata, 2. knjiga ter napovedi razstave Zvonka Čoha z naslovom Capriccio – Vse, kar vidim, počečkam.
V oddaji pozornost namenjamo dogodkom ob jutrišnjemu Dnevu invalidov in predstavljamo razstavo Mateja Peljhana, izid stripa Alma M.Karlin, podelitev državnih priznanj Red za zasluge ter koncert Ameriške sodobne glasbe.
V oddaji predstavljamo posthumno zbirko pesmi Toneta Pavčka Rodu in domu, video instalaciji Nataše Prosenc Stearns in Jasne Hribernik, ter premiero predstave Drama Princess.
V oddaji se bomo najprej ozrli prek meje in pregledali kulturno dogajanje v zamejstvu. Na Goriškem odmeva predvsem literarna nagrada, ki jo je prejela literarna teoretičarka Tatjana Rojc. Poročali bomo tudi o obisku mladih slovaških literatov ter o razstavi v Majšperku.
V petkovi oddaji se bomo prav tako posvetili osrednjemu kulturnemu dogodku tega tedna – 31. slovenskemu knjižnemu sejmu. Dr. Borut Ošlaj na sejmu predstavlja svojo zadnjo knjigo Človek, svet in etos – Študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu. V pogovoru v živo mu bomo postavili nekaj vprašanj, ki se navezujejo na aktualno dogajanje v družbi, vse v povezavi z njegovo knjigo. V oddaji prav tako napovedujemo premiero Nostalgične komedije Vinka Möderndorferja v SLG Celje in predstavljamo opero Junak našega časa Tomaža Sveteta v Stari mestni elektrarni.
V ospredju oddaje je 31. knjižni sejem, v okviru katerega bomo iz Arsovega sejemskega studia z izbranimi gosti predstavili založništvo v zamejstvu. V nadaljevanju oddaje pa več o razstavi Saše Maechtiga v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, premieri predstave Maks Fabijani - umetnost bivanja v SNG Nova Gorica, tretjem koncertu za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije z Dubravko Tomšič Srebotnjak in 15. Klavirskih dnevih.
V oddaji najprej poorčamo o včerajšnjem odprtju 31. slovenskega knjižnega sejma. Neposredno smo se vključili v naš Arsov sejemski studio, v njem je Vlado Motnikar gostil letošnjo Schwentnerjevo nagrajenko Bedito Mlinar. Predstavljamo tudi novosti založbe Beletrina ter razstavo Društva likovnih umetnikov Maribor.
Ko knjige prelistamo skupaj z njihovimi avtorji in se v manj običajnih koncertnih prostorih pogovarjamo o glasbi … Svet kulture začenjamo v Cankarjevem domu, kjer bo slavnostna akademija Odprti za knjige odprla 31. slovenski knjižni sejem. Predstavljamo tudi knjižne novosti Cankarjeve založbe in Celjske Mohorjeve družbe, mozaik pregleda kulturnih dogodkov pa zaokrožuje glasbeno dogajanje – koncert iz cikla Neofonia: akustični prostori in Sozvočje svetov.
Dan pred odprtjem 31. knjižnega sejma bo tudi Svet kulture v znamenju knjig. Predstavljamo novosti knjižne zbirke Kondor založbe Mladinska knjiga. Poročamo tudi o novem prevodu romana Draga Jančarja To noč sem jo videl ter vas vabimo na predstavo Brez solz za pedre v Cankarjev dom.
V oddaji pozornost najprej namenjamo Dnevu slovenskih splošnih knjižnic, predstavljamo mednarodno konferenco Narobe obrnjeno, likovni razstavi 3D fotografij Matjaža Tančiča in kipov Darka Golje, povabili pa vas bomo še na premieri predstav Dokler naju seks ne loči in Veter, pesek, zvezde, na koncu pa še na dražbo slovenske sodobne umetnosti.
V oddaji vas bomo povabili na premiero črne komedije Vrtiljak, pogledali bomo v dogajanje na Liffu, predstavili glasbeno scenski projekt Carmine Slovenice, koncert simfoničnega orkestra RTVSlovenijain koncert iz sklopa Stara glasba na novem trgu.
V oddaji tokrat osrednjo pozornost namenjamo novim knjižnim izdajam: predstavljamo knjigo antičnega rimskega filozofa Marka Tulja Cicerona: Pogovori o starosti, novosti založbe LUD Šerpa, zgoščenko s pravljicami Primoža Suhodolčana Lahko noč otroci, dogajanje na 26. LIFF-u in koncert pihalneg akvanteta Slowind.
Neveljaven email naslov