Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Današnji državni praznik je posvečen zgodovinskemu delu Primoža Trubarja. Kaj je Trubarja motiviralo pri postavljanju slovenskega knjižnega jezika? Zakaj se ni prepustil udobnemu življenju na nemškem govornem območju, ampak se je vrnil v naš nepredvidljivi prostor in pisal knjige v našem jeziku? Urednik Trubarjevih zbranih del, dr. Jonatan Vinkler, pravi, da je Trubarja ob njegovi veri gnala ljubezen do svojih rojakov. V oddaji smo napovedali tudi literarni večer ob Trubarjevem dnevu – Dom v jeziku –, katerega neposredni prenos boste lahko slišali na programu Ars. Veno Taufer, ki so mu podelili Zupančičevo nagrado, nam je zaupal kako se je začela njegova literarna pot. Začenja pa se še Kinodvorišče, letni kino v atriju Slovenskih železnic.
V Pragi, v mestu z bogato zgodovino in kulturo, del podobe pa mu je dal tudi arhitekt Jože Plečnik, se začenja češki medanrodni festival Evropski pesniki v živo. Veliko pozornosti je namenjeno tudi slovenskim pesnikom. Na Radiu Slovenija že pol stoletja poslušamo oddajo, ki ohranja bogato dediščino ljudske pesmi, ki se je začela rojevati še v poganskih časih. Literarno jih je upodobil j Fran Saleški Finžgar, zdaj pa je nastala dramatizacija dela v radijski preobleki Pod svobodnim soncem.
V letnem kinu na Manciolijevem trgu se je s projekcijo filma iz leta 1965 Sence pozabljenih prednikov, sklenil 12. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema. Z omenjenim filmom Sergeja Paradžanova so obeležili tudi 20 let delovanja Slovenske kinoteke, njenemu prvemu direktorju in hkrati enemu prvih otoških botrov Sílvanu Fúrlanu pa je bila kot vsako leto posvečena otoška sekcija Silvanov zaliv. V tokratni oddaji boste lahko poleg vtisov iz letošnjega filmskega festivala lahko prisluhnili tudi predstavitvi najnovejših otroških in mladinskih knjižnih novosti.
Na sedežu Društva slovenskih skladateljev so danes podelili Kozinovo nagrado, prejel jo je Tomaž Svete. V oddaji poročamo še o literarno-glasbenem festivalu Živa književnost ter festivalu Kalejdoskop v Kranju. Konec tedna se lahko odpravite tudi na številne nove razstave, v Moderni galeriji v Ljubljani vrata odpira Trienale sodobne umetnosti, v Umetnostni galeriji Maribor pa se bodo na razstavi Zemlja je ploščata soočili slovenski in kitajski umetniki. Vabimo vas tudi v Slovensko mladinsko gledališče, kjer bo na ogled predstava Mi, evropski mrliči v režiji Sebastijana Horvata ter dramski predlogi Simone Semenič.
Utrinek popoldneva na Montparnassu, kjer so se pred 100 leti na kavi dobili velikani svetovne umetnosti. Gre za dan, ki ga je v seriji posnetih fotografij ohranil veličastni Cocteau. Magični trenutki v fotografiji treh ratiskovalcev tega medija, eksperimenti Staneta Jagodiča, Gaborja Kerekesa in Branka Lenarta so na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju. V prestolnici in drugih krajih Slovenije pa je čas za sodobno avtorsko in šaljivo etno glasbo. Na devetem festivalu Godibodi bomo slišali predvsem domače ustvarjalce in izvajalce.
Tokratna oddaja bo najprej v znamenju filma, v Izoli se namreč začenja mednarodni festival Kino Otok. V Novem Mestu pa danes ob skladateljevi 50. obletnici smrti odpirajo razstavo z naslovom Marjan Kozina in Novo mesto. V nadaljevanju bomo predstavili tudi nekaj kulturnega utripa na tujem, v Bruslju je odmevala evropska nagrada za književnost, ki jo je med drugimi prejel slovenski avtor Jasmin B. Frelih, na Dunaju pa je na precej buren odziv naletela predstava Naše nasilje in vaše nasilje Oliverja Frljića.
V Ljubljani se z odprtjem razstave Geneza svetovno priznanega fotografa Sebastiaa Salgada, začenja 8. festival sodobne fotografije Fotonični trenutki – Mesec fotografije, ki bo trajal do konca junija. Na največji fotografski razstavi v Sloveniji doslej, bo na ogled 245 črno-belih fotografij. V oddaji prav tako predstavljamo festival Mesto knjige v Novi Gorici ter napovedujemo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Za njimi stojimo.
V drugem največjem mestu Češke republike, v Brnu, gostuje Drama SNG Ljubljana, s slovitim Faustom v režiji nedavno umrlega Tomaža Pandurja. Slovenska predstava je del velikega mednarodnega festivala progresivnega in eksperimentalnega gledališča. V oddaji prav tako predstavljamo vtise z arhitekturnega bienala v Benetkah in 32. mednarodnega festivala Druga Godba.
Ko pogled na zvezdnato nebo in potopitev v glasbo prežene sence sveta … Ko »air condition« zamenja veter, ujet v krošnje dreves in park postane dnevna soba, v kateri mesto najde najočarljivejše pohištvo – knjige ... In ko se med drugim zastavi vprašanje kakšno sodobno umetnost in gledališče potrebujemo v času, ko Evropa vse bolj drvi novim oblikam fašizma naproti … Se začne Svet kulture. Vabljeni k poslušanju.
Na arhitekturnem bienalu v benetkah se predstavlja tudi Slovenija in sicer je bila na enem osrednjih bienalskih prizorišč, v Arzenalu, otvoritev slovenskega paviljona. Projekt se imenuje Dov v Azenalu. To je lesena struktura, nekakšna knjižnica na temo bivanja in doma. Začenja se tudi festival Druga godba.
V Narodni galeriji so po odprtju stalne razstave Zorana Mušiča spet zavihali rokave. Pripravili so razstavo očeta poljskega plakata, Henryka Tomaszewskega. Poročamo tudi o novi galeriji v središču Ljubljane z imenom DobraVaga ter vas vabimo na koncert ansambla Neofonia.
V Rimu so odprli razstavo del svetovno znanega pouličnega umetnika Banksya, gverilskega grafitarja, kot ga imenujejo nekateri. V galeriji Cipolla v središču mesta bodo pod naslovom Vojna, kapitalizem & svoboda predstavili 150 slik, grafik in skulptur, med katerimi bodo številna na ogled prvič. V oddaji prav tako predstavljamo letošnji sejem akademske knjige Liber.ac ter napovedujemo sklepni koncert festivala Sozvočje svetov.
Cannes, ki velja za najbolj glamuroznejši filmski festival, kjer ovrednotijo filmske mojstrovine leta, je tudi festival, kjer se razkazuje bogastvo in pridejo do izraza razlike med bogatimi in revnimi. In ravno zmagovalec tega festivala je socialna drama, ki prikazuje boj malega človeka, obsojenega na poraz, film Jaz, Daniel Blake britanskega režiserja Kena Loacha. S kakšnim izborom filmskih mojstrovin je Cannes letos nagovoril zelo različno občinstvo, v pogovoru z Ingrid Kovač Brus, ki se je ravnokar vrnila z Azurne obale.
25 let po padcu Berlinskega zidu, ko se Evropa ločuje od sveta in arheologija zgodovine postaja arhitektura prihodnosti, v Trstu, Umagu in Kopru poteka 17. Forum Tomizza, ki v letošnji izvedbi odpira prav vprašanje postavljanja zidov. Kako se v sliko ujame misel, misel, ki se razteza v prostoru in času, je le eno od vprašanj, vpisanih v delo mariborskega slikarja Ota Rimeleja, tudi v njegovo razstavo 300 sekund - Kompozicija za pet podob, štiri skladbe in tišino, ki se odpira v Galeriji Kresija. Današnji mozaik kulturnih dogodkov pa bogatijo še cikel Zvokotok - povezava med sodobno komponirano glasbo akademske sfere, svobodno glasbeno improvizacijo in muzikološko mislijo o glasbi - v ljubljanskih Španskih borcih, koncert APZ Tone Tomšič in raznovrsten umetniški program ob praznovanju jubileja – dvajsetletnice delovanja založbe Beletrina.
Danes se v Cerknem začenja festival jazza, na trgu sredi mesta se bo zvrstilo deset koncertov in več drugih spremljevalnih dogodkov. V Narodnem muzeju Slovenije bodo drevi odprli razstavo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Majski salon. Na velikem odru berlinskega Festspiele pa je včeraj nastopila slovenska gledališka produkcija Bare Kolenc in Ateja Tutte s predstavo Metamorphoses 3: Retorika. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri predstavljamo tudi koncert cikla Kromatika ter razstavo likovnega umetnika in ilustratorja Damijana Stepančiča z naslovom Dve zgodbi – dva obraza, ki so jo včeraj odprli v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani.
Film Dolina miru režiserja Franceta Štiglica se je po 60. letih vrnil na filmski festival v Cannesu, kjer se drevi predstavlja skupaj s filmskimi klasikami svetovnega slovesa. Film so v Franciji označili za ganljivo in iskreno pustolovščino. Pripravili smo pogovor z soustvarjalci in restavratorji filma, ki so te dni v Cannesu. Opozorili smo tudi na Mednarodni dan muzejev, ki ga obeležujejo po vsem svetu.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani bodo nocoj odprli razstavo, ki osvetljuje čas, ko se je arhitektura morala odzvati na hitro urbano rast industrijskih središč nekdanje Jugoslavije. Pri tem je imel odločilno vlogo arhitekt Vladimir Braco Marušič. V oddaji med drugim še o novostih založbe Beletrina, Bookerjevem nagrajencu ter svetovnem radijskem forumu Rostrumm v Vroclavu. Iz Cannesa pa se nam bo oglasila Ingrid Kovač Brus.
Minuli teden se je v Sloveniji mudil bosanski pisatelj Faruk Šehić. Predstavljal je svoj roman Knjiga o Uni, ki je v prevodu Zdravka Duše izšel pri Cankarjevi založbi. Predstavljamo ga tudi v oddaji v kateri boste lahko prisluhnili tudi več o letošnjem mednarodnem festivalu Svetlobna gverila ter o dogajanju na 69. filmskem festivalu v Cannesu.
Razglasitev dobitnika nagrade skupine OHO in odprtje razstave nominirancev v Umetnostni galeriji Maribor; premiera francoske opere Samson in Dalila Camilla Saint Saënsa v mariborski operi, predstavitev slovenskih literatov na univerzah v Brnu in Pragi ter na mednarodnem knjižnem sejmu v Pragi – to so le nekateri izmed dogodkov, ki sestavljajo mozaik današnjega Sveta kulture.
»Postmoderni um pomirjeno shaja z idejo, da ga bo godlja človeškega stanja večno spremljala. To je najsplošnejši očrt tega, kar lahko imenujemo postmoderna modrost«, je zapisal Zygmunt Bauman o modrosti našega časa v knjigi Postmoderna etika, ki je ravnokar izšla v slovenskem prevodu. Poročali smo o njegovem obisku Slovenije in kako so v Srbiji sprejeli slovensko predstavo Evropa, bili pa smo tudi na Bledu, kjer je osrednja gostja mednarodnega srečanja pisateljev, predsednica PEN, Jenniffer Clement. Napovedali smo tudi današnje gledališke, plesne in glasbene dogodke.
Neveljaven email naslov