Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Prizorišče Trnfesta tudi letošnjega avgusta ne bo prazno, ampak bo ohranilo sloves kulturnega stičišča različnih umetniških izrazov, brali bomo nove prevedene romane priljubljneih, priznanih avtorjem odmevne literature, nekatere galerije, med njimim je Galerija Insula v Izoli pa ponujajo poodbe, ki jim morda še niste videli.
Pred 120-imi leti je bil 2. avgust v Piranu velik praznik, več kot 4000 ljudi je spremljalo slovesnost ob postavitvi Tartinijevega kipa na Tartinijevem trgu. V spomin na ta dan in na velikega violinskega virtuoza bodo v Piranu odprli razstavo »El Tartini in piassa« na Tartinijevem trgu pa bo brezplačni koncert svetovno znanega orkestra »I solisti véneti«. V oddaji smo še skočili v Rim na dogodke Poletja v Caracalli.
Potem, ko je bil v Sloveniji na obisku ruski predsednik Vladimir Putin, se danes zaključujejo Dnevi ruske duhovne kulture. V Narodni galeriji so pripravili mednarodno konferenco na kateri so osvetlili skupno duhovno dediščino. V oddaji smo poročali tudi o zmagovalcih filmskega festivala Motovun in se odpravili v Novo mesto, kjer se začenja šestdnevni festival sodobne fotografije Fotopub.
V današnji oddaji najprej predstavljamo Muzeje na Kapitolskem griču, ki imajo eno najpomembnejših umetniških zbirk Rima. Mestni kuratorji so jo to poletje dopolnili z dvema razstavama v duhu Svetega leta usmiljenja. Prva, Usmiljenje v umetnosti, vsebuje velika dela italijanske likovne zgodovine na omenjeno temo, druga pa ima naslov Trn: od vatikanskih polj do Ulice sprave. Med glasbenimi dogodki pa izpostavljamo koncert švicarske zasedbe Ad fontes, ki v nedeljo nastopa v Rogaški Slatini. Obeta se koncert z zanimivim naslovom: Omamljen od ljubezni in vina….
V današnji oddaji najprej predstavljamo nominirana dela za večernico, nagrado, ki jo časopisno-založniško podjetje Večer podeljuje za najboljše mladinsko delo preteklega leta. Potem pa več o knjigi umetnika treh slovenskih avtorjev, ki sodelujejo na razstavi v Združenih državah Amerike in koncertu Festivala Ljubljana, na katerem bo med drugim na sporedu glasba za nekoliko neobičajno zasedbo, dva klavirja, dva violončela in rog.
Plesna in glasbena dediščina, ki predstavlja močan umetniški simbol Rusije, Beriozka v Ljubljani. V galeriji Simulaker je na ogled slovenska odrska fotografija, v okviru Mittelfesta pa je mogoče videti dela pomebnega likovnega umetnika Zorana Mušiča.
Filmski ustvarjalci na motovunskem festivalu, v središču Nočno življenje Damjana Kozoleta. Ob blejskem jezeru zvoki sveta na festivalu Okarina, v Ljubljani Metka Krašovec z nežnimi akvareli.
Danes se v Sloveniji začenja več festivalov, v Ljubljani festivala Dobimo se pred Škucem in Poletna Animateka, na Vrhniki festival Rojišče, na Ptuju pa festival Arsana. Njihove programe predstavljamo v današnji oddaji, zato vabljeni k poslušanju….
Preteklo soboto se je v Čedadu začel 25. jubilejni Mittelfest. Festival z bogato tradicijo, ki združuje različne umetniške zvrsti že drugo leto zapored posvečajo naravnim elementom. Rdeča nit lanskega Mittelfesta je bila voda, letos pa sta v ospredju ogenj in zemlja. Na festivalu so obiskovalci doslej lahko spremljali že prave ognjene predstave, vrteče plese dervišev, temperamentno glasbo iz sredozemskih dežel, pa tudi kitajsko opero ter številne lutkovne predstave, ki z lesenimi lutkami poudarjajo pomen naravnih materialov v gledališču.
V današnji oddaji predstavljamo razstavo del slikarja Aleksija Kobala z naslovom Topologija zlatoroga, ki jo odpirajo v galeriji Kresija v Ljubljani. Avtor, ki je lansko leto prejel nagrado Prešernovega sklada, tokrat predstavlja cikel najnovejših del, zasnoval jih je iz strogo začrtane kompozicije. V nadaljevanju pa več o glasbenem dogajanju, v Mestnem muzeju v Ljubljani bosta nastopila vrhunska češka glasbenika: pianistka Jitka Čechova in violončelist Jan Páleniček. (Foto: Jaka Gasar)
V današnji oddaji predstavljamo glasbeni tabor skupine The New York Voices, ki te dni na Ptuju svoje bogate glasbene izkušnje deli s štiridesetimi udeleženci iz celega sveta. Napovedujemo tudi nastopa dveh odličnih pianistov, v Ljubljani nocoj koncertira makedonski pianist Simon Trpčeski, v Piranu pa Ukrajinec Denys Masliuk. In še o razstavi, ki jo odpirajo nocoj v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, Bienale neodvisnih predstavlja pet različnih del, ki navdih črpajo iz opusa Karla Zelenka.
Ilustratorka Manica K. Musil, se je minuli petek vrnila iz Kitajske, kjer je mnoge navdušila z njenimi slikanicami in ilustracijami. Pri svetovno uveljavljeni založbi Jiangsu Fine Arts Publishing House v univerzitetnem mestu Nanjing so izdali kar 4 njene slikanice, v tamkajšnji Akademiji za likovno umetnost pa so odprli še razstavo njenih ilustracij.
V zadnji oddaji tega tedna se posvečamo aktualnim festivalom. Nocoj bodo na 64. Festivalu Ljubljana v Križevniški cerkvi v Križankah uprizorili predstavo Pilad Piera Paola Pasolinija. Režiser je Ivica Buljan, v njej pa nastopa igralec ljubljanske Drame Marko Mandič. Predstavljamo tudi novo nastali Sonc festival ter 25. umetniški festival Mittelfest v Čedadu. Prelistali bomo tudi novosti Cankarjeve založbe.
Nocoj bo v Mestnem muzeju Ljubljana koncert v spomin skladatelju in glasbenemu uredniku Mihaelu Pašu. Podrobneje o nastopajočih v današnji oddaji. Predstavljamo tudi dve razstavi. Emil Kozole je v projektnem prostoru Aksioma postavil na ogled svoj projekt z naslovom Koliko je vreden vaš obraz, ki se ukvarja z vplivom družabnih omrežij na posameznika. V Murski Soboti pa razstavljajo pomurski umetniki.
64. Festival Ljubljana bo nocoj v znamenju starodavne kitajske kulture. V prestolnici so že zbrani člani Kitajske nacionalne opere in plesnega dramskega gledališča, ki bodo na dveh zaporednih večerih uprizorili baletno predstavo z naslovom Konfucij. V oddaji prav tako predstavljamo novosti knjižne zbirke Nova slovenska knjiga.
V arhitekturni galeriji Dessa je na ogled razstava o pionirkah slovenske arhitekture in oblikovanja z naslovom V ospredje. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU ter Center arhitekture Slovenije sta jo pripravila z namenom, da bi osvetlili življenje in delo nekaterih spregledanih slovenskih ustvarjalk ter izpostavili tiste njihove umetniške stvaritve, ki so le redko na ogled javnosti.
V italijanskem mestu Perugia se je začel eden najpomembnejših festivalov jazz glasbe na svetu, »Umbria Jazz«. Tudi letošnji program ponuja ljubiteljem koncerte največjih jazzovskih zvezd, vsem ostalim pa številne brezplačne dogodke. V oddaji pa tudi več o dogajanju na 64. Ljubljana Festivalu, kjer bo nocoj na sporedu prvi izmed petih koncertov Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, ki bo nastopil z violončelistko Natalie Clein iz Velike Britanije.
napiši svet; nariši svet; zaigraj svet; pokaži svet: - ameriški pesnik Joshua Beckman, - galerija Južna in razstava na južni fasadi tovarne Rog, - festival Artstays, - ustvarjalni tabor Sajeta, - literarni večer v objemu gora; Svet kulture!
Resničnost je mnogoplasten pojem, pod katerim se skriva nešteto dejanskosti, možnosti in tolmačenj. V ljubljanski Mestni galeriji bodo, z razstavo Gremo naprej! drevi prikazali resničnost Slovenske fotografije med letoma 1990 in 2015; o resničnosti med poezijo, znanostjo in filozofijo ter tudi psihiatrijo je prejšnji teden tekla beseda na predstavitvi knjige Gorazda Kocijančiča: O nekaterih drugih; mnoštvo resničnosti pa bo od današnjega večera naprej mogoče doživeti tudi v Letnem kinu na Ljubljanskem gradu. O tem in drugih resničnostih iz sveta kulture in umetnosti, v oddaji Svet kulture. Vabimo vas k poslušanju!
V tokratni oddaji najprej potujemo na Češko, kjer se v Karlovyh Varyh odvija 51. filmski festival. Na njem bo nocoj svetovna premiera filma Nočno življenje Damjana Kozoleta. Gre za delo, ki tematizira afero Baričevič. Na 64. Festivalu Ljubljana pa bo nocoj v operi Otello nastopil argentinski tenorist Jose Cura. Vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov