Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Društvo slovenskih režiserjev v Slovenski kinoteki pripravlja filmski večer ob obeleževanju 90-letnice Maka Sajka, avtorja družbeno angažiranih dokumentarnih filmov. Predvajali bodo Sajkove kratkometražne filme, s katerimi je odpiral nekatere tabu teme v nekdanji Jugoslaviji. Predstavili bomo obširno monografijo Narodnega muzeja Slovenije o predmetih iz največjega prazgodovinskega depoja pri nas, iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu. Več v oddaji Svet kulture - vabljeni k poslušanju! Foto: Iz dokumentarnega filma Mako, 2014; režija Siniša Gačić.
Plečnikovo leto se nadaljuje z novimi razstavami in osvetlitvami arhitektovega umetniškega dela, krajinski arhitekti pa razmišljajo o ohranjanju živega v naravi, kamor prihajajo elementi umetnega. Po desetletjih skrbi za knjigo, mnogi ugotavljajo, da ne potrebujemo imena za konec knjige, saj jo še vedno polagamo v naročje prihodnosti.
V današnji oddaji pozornost najprej namenjamo gledališču. In sicer odmevnemu osrednjemu dogodku festivala Tolstoj, iskalec resnice - predstavi Vojna in mir. Nadaljevali bomo z avtorskim projektom Človek, ki je gledal svet, ki ga bodo premierno uprizorili v Slovenskem mladinskem gledališču, in se nato ozrli čez mejo, h kulturnim dogodkom v bližnjem Trstu. Oddajo bomo sklenili s povabilom na prihajajoče glasbene koncerte in razstave. Vabljeni k poslušanju!
Na nakatere svetovljanske posameznike, ki jih naš prostor ni znal ceniti, smo pozabili, skoraj...Zgodbo spregledane feministke, ki je z idejami osvajala Evropo, povzema opera Julka in Janez. Koncertna mora pa se je iz novogoriškega gledališča preselila na ljubljamski oder.
Med umetniki, ki so svoje življenje posvetili lepoti, je Maks Bergant, samotni nadaljevalec starega rezbarskega izročila v duhu baročne umetnosti. Maks Bergant se je obrti izučil v Kamniku pri mojstru Ivanu Klemnu, najgloblje pa ga je zaznamovalo sodelovanje z arhitektom Jožetom Plečnikom. Njegova delavnica, ki jo je imenoval Bajtica, je bila pravljični prostor. Pri Celjski Mohorjevi je izšla monografija Rezbar Maks Bergant: Življenje, posvečeno lepoti umetnostnega zgodovinarja dr. Miklavža Komelja.
Naš program se tudi letos pridružuje večeru Evroradijskega praznovanja Rojstnega dne umetnosti. Tokrat se dogajanje seli iz studiev v dvorano Komuna in v začasni studio v preddverju Kina Šiška, koncertni del pa je nastal v sodelovanju z Zavodom Cona, ki se osredotoča tako na koncertno, kot na radijsko umetnost.
Stavbe, ki jih načrtujejo in gradijo arhitektke, doslej slovenskim bralcem nedostopna zapuščina Walterja Benjamina z naslovom Usoda in značaj ter zbirka esejev Alojza Ihana: Čas nesmrtnosti
Oddajo začenjamo z novimi razstavami uveljavljenih slovenskih umetnikov: Ejti Štih, Marka Požlepa in Uroša Weinbergerja. Predstavljamo tudi dve novi gledališki premieri: Medejo Oliverja Frljića v SNG Maribor ter predstavo Sem pa tja v SSG Trst. Za konec pa še vabilo na glasbene dogodke tega konca tedna.
Neoliberalna politika zahodnih demokraciij je spremenila tudi odnose znotraj družine, saj ta postaja podobna političnemu polju, na katerem vladajo posamični interesi, korupcija, laganje, prikrivanje, predsodki, medtem pa se razkorak med revnimi in bogatimi povečuje, nekateri lahko preživijo le s prodajo organov, drugi pa bi jih darovali, ko se njihovo življenje izteče.
»Ko se je začela Tolstojeva duhovna kriza, je bil star 49 let. Preživel je pol stoletja. Misel na smrt ga je vznemirjala že prej, a je bežal pred njo in si jo prikrival z vojno, kmetovanjem, literaturo in družinskim življenjem. Toda ni si mogel lagati v nedogled in prekleto vprašanje ,čemu?' ga je navsezadnje ujelo ter zatemnilo vsa druga. Življenje se je ,ustavilo'.« Tako je Pavel Basinski opisal prelomni obrat v življenju velikega ruskega pisatelja in misleca. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo v okviru festivala Tolstoj, iskalec resnice predstavil zgodnje Tolstojevo obdobje. V oddaji tudi o premieri filma Matura romunskega režiserja , razstavi Ane Sluga in koncertu samospevov Therese Plut.
Pred dobrim mesecem je pri založbi Modrijan izšla knjiga z naslovom Kot konji, ki spijo stoje Paola Rumiza, sodobnega italijanskega pisatelja, novinarja, kolumnista, predvsem pa velikega popotnika. Paolo Rumiz je v Ljubljano prišel že novembra, obiskal je 32. Slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu, nocoj pa bo knjigo predstavil tudi na gradu Kromberk pri Novi Gorici.
Kako bi lahko povzeli letošnje globuse? Angleški časopis Guardian jih strne z naslovom Meryl Streep vedno zmaga, Ryan Gosling pa nikoli ne razočara. New York Times: Trump je bil videti kot slon v dvorani Zlatih globusov. Na Radiu Slovenija pa bi lahko rekli: Dežela la la nagradila Deželo la la.
Častitljivi jubilej, 50 letnico je lani praznovala oddaja Radia Slovenija: Slovenska zemlja v pesmi in besedi. O sklepnem delu obeleževanja jutri zvečer v Cankarjevem domu, pa več pozneje. Pri glasbi ostajamo tudi v nadaljevanju oddaje, ko bomo napovedali nocojšnji in nedeljski koncert v Slovenski filharmoniji, zatem pa se selimo na otok, v Veliki Britaniji namreč vsake štiri leta izberejo kulturno prestolnico. Več o dogajanju v mestu Hull od naše londonske dopisnice, pred koncem oddaje pa vas vabimo, da prisluhnete še pogovoru z likovno in lutkovno umetnico Sabino Šinko, ki bo likovne dokumente izbranih lutkovnih predstav iz svojega opusa, predstavila na razstavi v Lutkovnem gledališču Maribor. Vabimo vas k poslušanju!
Čakamo na besedo vseh besed, ki zaznamuje naš čas, pomanjšano različico prepovedanega mesta in na obisk italijanske nacionalne prestolnice kulture.
Med letošnjimi obletnicami bo pri nas v ospredju 100-letnica konca soške fronte. Po 29-ih mesecih in petih dneh je jeseni 1917 ob Soči nastopilo obdobje miru, potem ko sta avstro-ogrska in nemška vojska presenetili Italijane z 12. soško bitko. Ta je bila – še posebno pri Kobaridu – tako uspešna, da so ji rekli Čudež pri Kobaridu, celotno ofenzivo pa so poimenovali Waffentreue – Zvestoba v orožju. Neposredno, po še svežem spominu, je boje na soški fronti opisal pisatelj Ivan Matičič, ki je v njih sodeloval kot vojak avstro-ogrske vojske. Njegova knjiga Na krvavih poljanah je izšla že leta 1922, založba Karantanija pa je nedavno izdala še njegovo delo Skozi plamene prve svetovne vojne: po neskončni poti s slovenskim planinskim polkom. V oddaji bomo napovedali tudi dogodke ob izteku Lutrovega desteletja v Nemčiji in se ozrli po fotografski razstavi Jake Bregarja.
Vojna in mir v gledališču, na razstzavi in v času revolucij, mesec oktober, mesec revolucije in 95. tez na vratih cerkve v Wittembergu, Ljubljana, Dunaj, Praga, mesta s pečatom Jožeta Plečnika.
Teme oddaje: - za čem žalujemo, ko žalujemo za Leonardom Cohenom, Davidom Bowijem, Princeom in Georgeom Michaelom? - načrti kulturnega ministra Toneta Peršaka v letu 2017 - premiera plesne predstave Kamor ptice ne letijo na odru Lutkovnega gledališča Maribor Vabljeni k poslušanju!
V Narodni in univerzitetni knjižnici je na ogled razstava Béseda dá besedo in igro: 150 let Dramatičnega društva v Ljubljani, na kateri je predstavljeno gradivo Nuka o čitalnicah in razvoju slovenskega gledališča. V oddaji sicer povzemamo tudi pomembnejše razstave, ki so trenutno na ogled po državi.
Danes mineva dve leti od smrti slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna - v počastitev njegovega izjemno plodnega življenja bodo danes v prostorih Javnega sklada za kulturne dejavnosti odprli Center za poezijo Tomaža Šalamuna. V oddaji predstavljamo še decembrski sejem ilustracije v Vodnikovi domačiji v Ljubljani ter projekt umetniških klopi v Mariboru.
Teme oddaje Svet kulture: - nove publikacije Teološke fakultete v Ljubljani - umetniška polnočnica v Križevniški cerkvi - prvi Center slovanskih kultur v Moskvi - najbogatejši kitajski tajkun kupuje Hollywood Vabljeni k poslušanju! Foto: Janez Marolt
Neveljaven email naslov