Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj premierno uprizorila Beethovnovega Fidelia. Devetdeset let po prvi slovenski uprizoritvi bo edina skladateljeva opera zaživela v izvirnem nemškem jeziku, a brez govorjenega besedila. Podrobneje v oddaji, kjer predstavljamo tudi Alpe Adria Festival prihajajoče literature, ki se bo odvijal v Mariboru.
Gorazd Vilhar je fotograf in umetnostni zgodovinar, ki že od osemdesetih let prejšnjega stoletja raziskuje tradicijo in kulturo Japonske, kjer živi, predava po različnih mestih ter se podpisuje kot soavtor večjih knjig. V duhu japonske tradicije je naslov razstave, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji o raznovrstni afriški literaturi, ki jo pogosto zaradi nepoznavanja in distance – zapuščine kolonialnega časa – na Zahodu apriorno označujemo z eno sintagmo. V sklopu 6. mednarodne konference Dan Afrike v Vodnikovi domačiji namreč poteka program namenjen literarni produkciji afriškega kontinenta. V oddaji se bomo ob glavni temi dotaknili tudi nove knjige esejev Andreja Capudra Zamrznjene besede in koncerta Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije ob 15-letnici delovanja.
Nekateri politiki redko berejo in s svojimi nebralskimi dosežki razsvetljujejo svet, kitajska politična smetana pa vendarle ni pozabila na knjigo. No, vsak dan kaj novega, tudi iz Benetk, odkoder Nika Autor sporoča: novicam se ne odpovemo.
Oddajo začenjamo z dvema premierama. V SNG Maribor bodo uprizorili poetično dramo Gregorja Strniše Ljudožerci v režiji Ivice Buljana, v SLG Celje pa dramo Nebeški odred Đorđeta Lebovića in Aleksandra Obrenovića v režiji Juša A. Zidarja. Napovedujemo tudi koncertno dogajanje v Slovenski filharmoniji v Ljubljani: jutrišnji nastop Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča ter nedeljski koncert v okviru Vokalnega abonmaja.
Danes o tem, kako se pisatelji spopadajo z lažnimi novicami ter z zmedo, ki jo takšne novice povzročajo. To je bila uvodna tema mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. V oddaji napovedujemo še nocojšnji koncert Modrega abonmaja Slovenske filharmonije in premiero opere Benjamina Brittna Obrat vijaka – vabljeni k poslušanju! Foto: Detajl s plakata ob 90-letnici Slovenskega PEN.
V oddaji o mednarodnem srečanju pisateljev PEN na Bledu, o povezavi Ljubljanice in Plečnika, Beneškem bienalu in Ljubljanskem festivalu. Ob 141. obletnici rojstva Ivana Cankarja pa bodo njegovo pesem Srečala sva se na cesti interpretirali ustvarjalci, katerih materni jezik ni slovenščina, a že vrsto let živijo in delajo pri nas. Pisatelju so se poklonili pred Cankarjevim domom v Ljubljani.
V Galeriji Škuc bodo nocoj odprli razstavo z naslovom RE-, ki obeležuje dvajseto obletnico obstoja šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje: Svet umetnosti. Razstava ponuja arhivski prikaz zgodovine šole ter umetniški deli Rene Rusjan in Blaža Miklavčiča. Podrobneje v oddaji.
V oddaji opozarjamo na pestro likovno dogajanje. V Mestni galeriji v Novi Gorici so v petek odprli razstavo Jasmine Samarin in Zvonka Čoha Odtisnjeni fragmenti, v mariborski Kibeli pa slikarsko razstavo Gregorja Pratnekerja. Izpostavljamo tudi nekaj novosti mladinske in otroške literature in napovedujemo premiero radijske igre Briskeby, ki jo je režirala Ana Krauthaker.
Festival Lent bo letos nekaj posebnega, saj praznujemo 25 let delovanja največjega regijskega multikulturnega festivala, ki je Mariboru dal poseben pečat in prispeval k njegovi mednarodni prepoznavnosti. Podrobneje o letošnjem programu v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Vodilni temi tokratne oddaje sta razstava slikarke Joni Zakonjšek, ki jo nocoj odpirajo v Galeriji Srečišče, v razstavnem prostoru ljubljanskega hostla Celica, in koncert Dialog z barokom, na katerem je prejšnji teden v Pekingu med drugim zazvenela Tartinijeva glasba. Naš dopisnik se je v kitajskem glavnem mestu pogovarjal z dvema soustvarjalcema koncerta: dirigentom En Shaom, sicer šef dirigentom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, in solistom, enim vidnejših kitajskih violinistov mlajše generacije Dan Zhujem, ki živi v Sloveniji. V oddaji bomo pozornost namenili tudi vizualni umetnosti: 18. Mediterranei – Bienalu mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja; nominirancem za Turnerjevo nagrado in novi ljubljanski galeriji Popart Cafe. Ob koncu pa se bomo spomnili letošnje posthumne prejemnice nagrade bert – igralke Ive Zupančič – ter včeraj preminule dramske igralke Mire Lampe Vujičić.
Temne in svetle plati odraščanja na medanrodnem filmskem festivalu Kino oko, polja solin na Severnem Jadranu in Komedija solz, film, ki govori o slabih odnosih in varovanju človekovega dostojanstva.
Teme tokratne oddaje so: mednarodni dan jazza, v znamenju katerega bodo to nedeljo (30.4.) tudi radijski valovi programa Ars; razstava Mrmranje v Mestni galeriji Ljubljana in monografija Portreti sodobne slovenske literature (1991-2016).
Šepetanje je knjiga, ki združuje poezijo in likovno govorico dolgoletnih življenjskih sopotnikov – decembra leta 2014 preminulega poeta Tomaža Šalamuna in slikarke Metke Krašovec. Pregledali smo še nagrade Združenja filmskih snemalcev Slovenije in opozorili na razstavo Jusufa Hadžifejzovića v Moderni galeriji.
Na Kitajskem odkrivajo nove in nove plasti preteklosti, na arheoloških najdiščih nastajajo nova mesta prihodnosti. Tudi o prvem svetovnem spopadu še nismo rekli zadnje besede, pesniki in pisatelji pa tako ali tako izumljajo nove in nove.
Na Kitajskem odkrivajo nove in nove plasti preteklosti, na arheoloških najdiščih nastajajo nova mesta prihodnosti. Tudi o prvem svetovnem spopadu še nismo rekli zadnje besede, pesniki in pisatelji pa tako ali tako izumljajo nove in nove.
Na Kitajskem odkrivajo nove in nove plasti preteklosti, na arheoloških najdiščih nastajajo nova mesta prihodnosti. Tudi o prvem svetovnem spopadu še nismo rekli zadnje besede, pesniki in pisatelji pa tako ali tako izumljajo nove in nove.
Knjiga Nova muzika v New Yorku Iča Vidmarja se ukvarja z glasbenim ustvarjanjem v tem mestu, ki je ves prepreden z neoliberlano politiko, medtem, ko se v Šiški pojavlja ženska umetnost, ki je na razstavi, poti sodobnee umetnosti pa vabijo tudi v Maribor.
V oddaji opozarjamo na prevod nove biografije Martina Lutra, ki njegovo življenje in čas opisuje z željo po čim večji avtentičnosti. V tržaškem Kulturnem domu bodo krstno uprizorili predstavo Grozljiva lepota po predlogi Marka Sosiča, ki bo imela dve različici - slovensko in italijansko. Napovedujemo tudi 3. koncert cikla Pogled nazaj - Pogled naprej v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in ocenjujemo predstavo Virginija Volk v ljubljanskem Lutkovnem gledališču.
Teme današnje oddaje so: Jantarno leto v Novem mestu, Molierova komedija Žlahtni meščan, ki jo premierno postavljajo na oder Mestnega gledališča ljubljanskega, predstava Hitchcock v Slovenskem mladinskem gledališču ter novi literarni deli Draga Jančarja in Borisa A. Novaka.
Neveljaven email naslov