Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3674 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


16.02.2017

Razstavi naivne umetnosti in zasebne knjižnice družine Grisoni

Tokrat smo se razgledali po zasebni knjižnici koprske plemiške družine Grisoni, ki je na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici, ter pogledali v Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem, kjer že pol stoletja hranijo dela naivnih umetnikov. V oddaji Svet kulture tudi o tem, kaj so v zadnjih dneh pripravljali v ljubljanskem Lutkovnem gledališču, ter o prihodnosti mest, kot si jo zamišljajo arhitekti, ki so se zbrali v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Vabljeni k poslušanju!


15.02.2017

Od prvih oglasov do interneta

Oglaševanje je eden izmed najmočnejših dejavnikov, ki sooblikujejo naš vsakdanjik. Potrošniška industrija s svojimi reklamami vpliva na skoraj vsa področja, od najbolj intimnih vidikov našega življenja, trgovskih ponudb, do družbeno-političnega dogajanja in kulturnih vsebin. A vendar je zgodovina oglaševanja na Slovenskem slabo raziskana. To belo liso zapolnjuje zbornik Od prvih oglasov do interneta, ki so ga izdali na Inštitutu za novejšo zgodovino. V oddaji smo pogledali tudi v socialno in kulturno zgodovino hrane, se ozrli po Berlinalu in pregledali nekaj glasbenega dogajanja.


14.02.2017

Oblike lesa

Slovenska kreativnost iz lesa na razstavi v Zagrebu, iz Vetrin spomina jemljejo prebivalci Kočevske, ki imajo za sabo tudi tragično zgodovino migracij, uvodni koncert festivala sodobne glasbe Unicum.


13.02.2017

Tihi zven slovenske pesmi

V Izraelu je izšla antologija slovenke poezije v hebrejščini, na Kitajskem je pred vrati nova jezikovna reforma, italijanski študenti pa ne obvladujejo osnov matenega jezika


10.02.2017

Premiera kratke radijske igre Zadetek

V oddaji predstavljamo jutrišnjo premiero kratke radijske igre Zadetek, ki je nastala po predlogi letošnjega Prešernovega nagrajenca Aleša Bergerja. Berger je najbolj znan kot prevajalec iz francoščine, njegova tokratna radijska igra pa je satira na kontaktno-nagradne radijske oddaje. Ozrli se bomo v Rim in obogateno resničnost v Neronovi Zlati palači. Napovedujemo tudi gostovanje Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Liverpoola v Mariboru ter kulturne dogodke na gledališkem in razstavnem področju.


09.02.2017

Londonski kraljevi filharmonični orkester in Pinchas Zukerman

Kulturni praznik se nadaljuje. Festival Ljubljana drevi gosti Londonski kraljevi filharmonični orkester z dirigentom in violinistom Pinchasom Zukermanom. V oddaji tudi o koncertu iz cikla Kromatika ter o knjižnih novostih založbe Studia Humanitatis in zborniku Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci.


08.02.2017

Praznik slovenske kulture

Na Prešernov dan, po državi potekajo večje in manjše prireditve, svoja vrata pa brezplačno odpirajo številne kulturne ustanove. Slovenski kulturni praznik je dan, ki spodbudi razmišljanje o Francetu Prešernu kot zgodovinsko pomembni osebnosti ter o pomenu, ki ga imata kultura in jezik za državo in narod. Podrobneje v oddaji, kjer smo preverili samo vzdušje ob obeleževanju kulturnega praznika.


07.02.2017

Prešernov smn'j v Kranju

Ob slovenskem kulturnem prazniku v Kranju, Prešernovemu mestu, pripravljajo vrsto kulturnih in glasbenih prireditev, ki jih bodo jutri oblikovali v tradicionalni Prešernov smn'j. Slogan letošnje prireditve je Čas za romantiko 19. stoletja.


06.02.2017

Starogrška zavest in novodobna vest

Orfiška šola je naslov esejistične knjige, ki jo je napisal pesnik in publicist Samo Simčič ter podelitev Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj na Konservatoriju za glasbo.


03.02.2017

Plešasta pevka v Trstu in Staromodna komedija v Mariboru

V tokratnem Svetu kulture se bomo najprej ustavili na odrskih deskah. Izvedeli boste več o dveh novih premierah v SSG Trst ter v SNG Maribor. Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore, v Celju je na ogled razstava Jožeta Tisnikarja, v Novi Gorici pa fotografije Lada Jakše. Na Vodnikovi domačiji v Ljubljani obeležujejo 259 let rojstva Valentina Vodnika, prelistali pa smo tudi novo bero knjig založbe Mladinska knjiga na temo staranja.


02.02.2017

Orkester Slovenske filharmonije s solisti Akademije za glasbo

Nocoj bo v Slovenski filharmoniji potekal drugi koncert za Koncertni abonma Akademije za glasbo, na katerem bo nastopil Orkester Slovenske filharmonije s štirimi študenti akademije v vlogah solistov. Orkester bo vodil mladi korejski dirigent TaeJung Lee, ki se je ljubljanskemu občinstvu že predstavil, program koncerta pa bo zajemal dela od romantike do prve polovice 20. stoletja.


01.02.2017

Glasbeni festival Ment

V Ljubljani se začenja festival Ment; odprtje bo potekalo v Kinu Šiška, dogajanje pa bo – kot vsako leto – razpršeno po več prizoriščih. Ment je osrednji zimski festivalski dogodek, ki v Slovenijo prinaša svežo glasbo iz vse Evrope, v konferenčnem delu pa trende v glasbeni industriji.


31.01.2017

Svoboda, prepoved, cenzura

O literaturi, ki je prepovedana in avtorjih, ki so bili podrvženi cenzuri ter glasbi, ki je ne gre zamuditi. V Narodni galeriji bo potekal tretji koncert Sozvočje svetov v sezoni Ljubljanskih koncertov, v Cankarjevem domu pa bo nastopil pihalec Roscoe Mitchell.


30.01.2017

Sožitja in nasprotovanja

Nekateri, ki iščejo izgovore za politiko izključevanja, terorizma in koloniziranja, so prepričani, da nekatere religije verujoče nagovarjajo k nasilju nad neverujočimi ali drugače verujočimi, medtem, ko papeževa vloga ni omejena le na verske zadeve, ampak ima vseskozi tudi političen vlpliv in moč. O obeh temah v knjigi in na razstavi.


27.01.2017

PREKLETSTVO ANTIGONE

V tokratni oddaji o premieri Antigone na velikem odru SNG Drama Ljubljana, krstni uprizoritvi distopične groteske Ljudski demokratični cirkus Sakešvili v Mali drami, premieri predstave Judovski pes v Miniteatru, s katero obeležujejo dan spomina na žrtve holokavsta, in premieri opere Rensko zlato v SNG Maribor. Osrednji del oddaje torej namenjamo uprizoritveni umetnosti, napovedujemo pa tudi prihajajoče glasbene koncerte.


26.01.2017

Madame Butterfly

Četrtkova oddaja najprej prinaša povabilo k ogledu Puccinijeve opere Madame Butterfly, ki bo premierno na sporedu nocoj v ljubljanski SNG Opera in balet. Predstavljamo tudi dve novi razstavi - v Slovenskem etnografskem muzeju si lahko ogledate zgodovinsko razstavo o Afriki, v Centru in galeriji P74 pa razstavo sodobne umetnosti Nekaj novega. Jutri se bomo po vsem svetu spomnili žrtev holokavsta. 27. januar je namreč Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za uradni dan spomina na žrtve te najhujše tragedije v zgodovini človeštva. Napovedujemo nekaj dogodkov, ki se bodo v okviru tega dneva zgodili v Ljubljani in Mariboru.


25.01.2017

PRENOVA BAZILIKE JEZUSOVEGA ROJSTVA

Danes vas bomo po poti Večnega človeka, kot nosi naslov knjiga, ki jo bomo predstavili, pospremili do bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu, kjer potekajo intenzivna prenovitvena dela. Poleg vesti o današnjih dogodkih, bomo napovedali tudi nocojšnji koncert Slovenske filharmonije v sklopu Srebrnega abonmaja. Vabimo vas k poslušanju!


24.01.2017

Jubilej Maka Sajka

Društvo slovenskih režiserjev v Slovenski kinoteki pripravlja filmski večer ob obeleževanju 90-letnice Maka Sajka, avtorja družbeno angažiranih dokumentarnih filmov. Predvajali bodo Sajkove kratkometražne filme, s katerimi je odpiral nekatere tabu teme v nekdanji Jugoslaviji. Predstavili bomo obširno monografijo Narodnega muzeja Slovenije o predmetih iz največjega prazgodovinskega depoja pri nas, iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu. Več v oddaji Svet kulture - vabljeni k poslušanju! Foto: Iz dokumentarnega filma Mako, 2014; režija Siniša Gačić.


23.01.2017

Ime česa...?

Plečnikovo leto se nadaljuje z novimi razstavami in osvetlitvami arhitektovega umetniškega dela, krajinski arhitekti pa razmišljajo o ohranjanju živega v naravi, kamor prihajajo elementi umetnega. Po desetletjih skrbi za knjigo, mnogi ugotavljajo, da ne potrebujemo imena za konec knjige, saj jo še vedno polagamo v naročje prihodnosti.


20.01.2017

Vojna in mir

V današnji oddaji pozornost najprej namenjamo gledališču. In sicer odmevnemu osrednjemu dogodku festivala Tolstoj, iskalec resnice - predstavi Vojna in mir. Nadaljevali bomo z avtorskim projektom Človek, ki je gledal svet, ki ga bodo premierno uprizorili v Slovenskem mladinskem gledališču, in se nato ozrli čez mejo, h kulturnim dogodkom v bližnjem Trstu. Oddajo bomo sklenili s povabilom na prihajajoče glasbene koncerte in razstave. Vabljeni k poslušanju!


Stran 97 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov