Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Mariborska opera začenja novo sezono z opero Don Pasquale, medtem ko se na velikem odru ljubljanske Drame že drugič pojavlja utopični socialist Draga Jančarja, premirni dogodek Disident Arnož in njegovi.
Današnjo oddajo začenjamo s simfonično glasbo, ta bo, v izvedbi Simfoničnega orkestra naše medijske hiše zazvenela na koncertu Evropskega združenja skladateljev in tekstopiscev v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Drugi nocojšnji koncert resne glasbe bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, s tem se začenja cikel oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije. V Mestni galeriji Ljubljani bodo odprli razstavo z naslovom Better doggy style than no style, ki odraža generacijsko, pa tudi kolegialno sorodnost skupine umetnikov, ki jih zanima slikarstvo po koncu stilov. Kaj nam prinaša letošnje, 55. Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin, bomo izvedeli v prispevku iz Postojne, o gledališkem ustvarjanju pa še ob nocojšnji premieri in krstni uprizoritvi drame Zakaj ptiči pojejo, Nebojše Pop Tasića, v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Vabimo vas, da se nam pridružite! iz predstave Zakaj ptiči pojejo, SNG NG, foto: Jaka Varmuž
Rdeča nit festivala fotografije, s katerim obeležujejo 80. letnico delovanja Foto kluba Maribor, je problematika begunstva in migracij. Na številnih prizoriščih v mestih je tako na ogled več kot 40 razstav. V oddaji smo prelistali še nekatere nove knjižne izdaje slovenskih založb.
Z zvokom in svetlobo, gledališčem in plesom, glasbo in stripom, smo se selili po festivalih. V Ljubljani se začenja festival Sonica, v italijanski prestolnici festival sodobnih umetnosti »RomaEuropa«, Stripolist pa se ogreva pred uradnim začetkom. V oddaji tudi o krstni uprizoritvi dela Nebojše Pop Tasića Zakaj ptiči pojejo, uvodnem koncertu sezone Sozvočje svetov in razstavi Umetnost je pomembna, toda umetnost ni dovolj.
V Makedoniji naša gledališča gostujejo na 41.festivalu MOT, medtem ko Branko Potočan po 30.letih ustvrjanja na oder prihaja s predstavo Žepi polni zvezd. Slavistično društvo je izdalo zbornik z naslovom Iz jezika v jezik, povsod po Evropi pa potekajo prireditve ob evropskem dnevu jezikov, začela se je Štajerska jesen...
Petkova oddaja je skoraj v celoti posvečena odrski umetnosti. Predstavljamo premierne uprizoritve v Ljubljani, Kranju, Celju in Mariboru. 30. obletnico ustvarjanja pa bo nocoj v Stari mestni elektrarni s predstavo Rdeča-sled proslavil koreograf, režiser in plesalec Matjaž Farič. Za konec pa še nekaj besed o današnjem 27. Slavističnem kongresu.
Najlepši kraj na svetu je naslov razstave sodobne slovenske fotografije v Zagrebu. Sprva so jo želeli poimenovati Arbitraža, potem pa so se odločili, da se izognejo pogledu, ki ga daje politika. Ob razstavi smo opozorili še na začetek cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, pogovarjali pa smo se tudi z Anjo Golob, ki je izdala novo pesniško zbirko.
V Zagrebu so na ogled kipi in risbe Alberta Giacomettija; začetek 3. sezone uprizoritvenih umetnosti Nagib na oder v Mariboru; mednarodna konferenca Repetition/s: Performance and Philosophy v Ljubljani; izdali Čoharije, ob življenjskem jubileju Zvonka Čoha; o podrobnostih pa v oddaji Svet kulture, vabimo vas k poslušanju!
V zadnji oddaji tega tedna vas vabimo v ljubljansko Dramo, kjer gledališko sezono odpirajo s komedijo Zaljubljenca. Obiskali smo festival reciklažne umetnosti v Rimu ter umetniško dogajanje na meji med obema Goricama, predstavljamo pa tudi knjigo Evangelij usmiljenega očeta.
V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo nocoj uprizorili prvo premiero nove sezone. Režiserka Mateja Koležnik je na oder postavila veseloigro nemškega avtorja Georga Büchnerja Leonce in Lena. Zgodba o dveh zaljubljencih, postavljena v fantazijski svet kraljestva vsebuje številne satirične podtone in predstavlja kritiko sodobne družbe.
V Muzeju za Arhitekturo in oblikovanje je dopoldne potekal uvodni dogodek 25. Bienala oblikovanja z naslovom Daleč, tako blizu. Koncept in svoje poglede je med drugim predstavila tudi Maja Vardjan iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
V današnji oddaji boste izvedeli podrobnosti o letošnjem festivalu slovenskega filma, ki bo v naslednjih dneh postregel z lepo bero slovenske filmske ustvarjalnosti. Vabimo vas še na zaključno baletno predstavo 64. Festivala Ljubljana ter predstavljamo knjigo o mandalah antropologa Zmaga Šmitka.
Za gledanje filmov letošnjega zmagovalca 73.beneškega filmskega festivala si je potrebno vzeti veliko časa, Lav Diaz namreč snema zelo dolge filme. Tokratna kritika sodobne filipinske družbe z naslovom Ženska, ki je odšla, vam bo vzela manj dneva, a vam bo dala vpogled v posebno tragično izkušnjo. V Rimu si lahko ogledate razstavi z naslovom Umetnost nasmeška, na kateri so zbrane karikature ter Antoine Jean-Baptiste Thomas in rimsko ljudstvo, ki prinaša vpogled v kaotično, a barvito življenje mesta v 19.stoletju.
Aktualne tematike sodobnega sveta na Lutkah 2016, razstava mističniih, nežnih in duhovitih del Marije Lucije Stupice, abstraktni kolorizem Andraža Šalamuna, krajinska umetnost Mateje Kavčič.
Ob svetovnem dnevu boja proti nepismenosti bomo opozorili na pomen bralne pismenosti. Pod drobnogled bomo vzeli Estonijo, ki bi nam lahko bila zgled po ukrepih za izboljševanje bralne pismenosti slovenskih učencev. Ta baltska država je primerljiva po ekonomskih kazalnikih, estonski učenci pa dosegajo bistveno boljše rezultate kot slovenski.
V prihodnjih dneh se bomo na festivalih lahko spoprijeli s strahovi in se uzrli po etiki sodobne družbe. Festival Vilenica se osredinja na temo Literatura in etika, začenja pa se tudi festival sodobnih idej Indigo, ki bo potekal pod naslovom Ni strahu. V oddaji bomo poročali še o dogajanju na beneškem filmskem festivalu, napovedali mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, Mednarodno književno srečanje Lirikon fest in koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev.
Dragan Petrovec, Jure Jakob, Robert Simonišek in Stanislava Repar se bodo potegovali za nagrado Marjana Rožanca, ki jo podeljujjeo za najboljšo esejistično zbirko. V njih se zrcalii naš svet, ki je poln nasprotij, absurdov, samoizpraševanj, meja, ki ji ne gre prestopiti...Čeprav so v Ljubljani odprli Muzej iluzij, za ustvarjanje katerih potrebujejmo tudi malo domišljije, v njej ne more več živeti kar lepo število otrok, katerih stvarnost je prav tako težka kot je težka za odrasle ljudi, kar se održa tudi v knjigah za otroke.
Glasbeno društvo Nova praznuje 20 let, zato bo sobotno novogoriško koncertno dogajanje v znamenju tega društva, medtem, ko v Škocjanu na Krasu poteka večdnevna mednarodna konferenca.
Status Zero je naslov dokumentarnega filma o mladih ljudeh, ki niso uspevali v izobraževalnem sitemu, zato se udeležujejo projektnega učenja, vendar ostajajo brezposelni. Čeprav so na margini, možnosti, da se izkopljejo iz težav, ostajajo.
V oddaji najprej predstavljamo razstavo z naslovom To je orožje! Angažirani strip 20. stoletja na Slovenskem. Ogledate si jo lahko v galeriji Vodnikove domačije v Ljubljani, pripravila pa sta jo Iztok Sitar in Petja Grafenauer. V nadaljevanju predstavljamo gledališko predstavo Plovemo v Anton Podbevšek teatru ter vas vabimo na enega izmed vrhuncev letošnjega Festivala Ljubljana - koncert orkestra iz Amsterdama Concertgebouw.
Neveljaven email naslov